Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
401 epizod
401 epizod
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Peter Vaš je naddestenik Slovenske vojske in podpredsednik Zveze Moris, veteranske organizacije, ki goji tradicije nekdanje ugledne enote Teritorialne obrambe in je imela v času osamosvajanje posebne zaščitne dolžnosti. Tedaj je bil Peter Vaš pripadnik enote Teritorialne obrambe v Litiji. Zdaj pa si kot podpredsednik Zveze Moris močno prizadeva za prenos vrednot osamosvojitve na mlajše generacije. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Pokristjanjevanje slovanskega ljudstva, ki je prodrlo najbolj na zahod Evrope je imelo daljnosežne posledice za vso Evropo in tudi rimsko krščansko Cerkev. Kmalu potem, ko je Karantanija, kot prva državna tvorba naših prednikov izgubila popolno samostojnost , se je iz tedaj bavarskega Salzburga začela širiti krščanska vera. Od kneza Hotimirja navzdol. Nekaj desetletij pozneje so ''oznanjevanje evangelija'' začeli širiti tudi nekoliko južneje, v Karnioliji, tokrat iz Ogleja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Martin Rebolj je sin rudarja, ki je kopal premog v Kočevju. Zato se je tam rodil. Nato se je družina vrnila na Moravško, od koder je bil njen rod. Oče se je zaposlil v rudniku v Zagorju, a sin ni šel po njegovih stopnicah. Hotel je v mornarico, a razmere so nanesle, da se je v vojaški šoli v Sarajevu izučil z letalskega mehanika. Urejal je sprva ameriška letala, nato mige..., služboval od Bihača, Pule in Zagreba. Leta 1973 se priključi letalski milici na Brniku in tam ostane do pokoja. Bil je eden od pobudnikov in organizatorjev umika policijskih helikopterjev v Gotenico, kjer so jih poskrili in počakali na konec spopadov. S tem so helikopterje, ki so bili primerni za reševanje in prevoz, ne pa za boj, rešili za naloge po premirju in pozneje v samostojni svobodni Sloveniji. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Martin Rebolj je sin rudarja, ki je kopal premog v Kočevju. Zato se je tam rodil. Nato se je družina vrnila na Moravško, od koder je bil njen rod. Oče se je zaposlil v rudniku v Zagorju, a sin ni šel po njegovih stopnicah. Hotel je v mornarico, a razmere so nanesle, da se je v vojaški šoli v Sarajevu izučil z letalskega mehanika. Urejal je sprva ameriška letala, nato mige..., služboval od Bihača, Pule in Zagreba. Leta 1973 se priključi letalski milici na Brniku in tam ostane do pokoja. Bil je eden od pobudnikov in organizatorjev umika policijskih helikopterjev v Gotenico, kjer so jih poskrili in počakali na konec spopadov. S tem so helikopterje, ki so bili primerni za reševanje in prevoz, ne pa za boj, rešili za naloge po premirju in pozneje v samostojni svobodni Sloveniji. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Dušan Vinter je danes pomočnik direktorja Policijske akademije in \tpredavatelj na Višje policijski šoli, kjer predava taktiko policijskega dela in oborožitev. V času osamosvajanja je bil član Specialne enote tedanje milice in vodja tako imenovane „Enote A“ pri Specialni enoti. Bil je eden odločilnih mož v vrstah slovenske policije, ki je skupaj s Teritorialno obrambo izbojevala prvo večjo bitko že prvi dan vojne in zajela nasprotnike.
Martin Rebolj je sin rudarja, ki je kopal premog v Kočevju. Zato se je tam rodil. Nato se je družina vrnila na Moravško, od koder je bil njen rod. Oče se je zaposlil v rudniku v Zagorju, a sin ni šel po njegovih stopnicah. Hotel je v mornarico, a razmere so nanesle, da se je v vojaški šoli v Sarajevu izučil z letalskega mehanika. Urejal je sprva ameriška letala, nato mige..., služboval od Bihača, Pule in Zagreba. Leta 1973 se priključi letalski milici na Brniku in tam ostane do pokoja. Bil je eden od pobudnikov in organizatorjev umika policijskih helikopterjev v Gotenico, kjer so jih poskrili in počakali na konec spopadov. S tem so helikopterje, ki so bili primerni za reševanje in prevoz, ne pa za boj, rešili za naloge po premirju in pozneje v samostojni svobodni Sloveniji. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
NAPOVEDNIK_STANE LESKOVSEK.14.01.16 Stane Leskovšek je eden tistih veteranov vojne za Slovenijo, ki se jim moramo državljani Slovenije zahvaliti, da smo jo tako poceni odnesli, kot pravimo. Po postavi ni zrasel prav visoko, po strokovnem znanju, pogumu, zrelem sprejemanju odločitev ter srčnosti in smelosti pa nedvomno sodi v vrh tedanjih miličnikov na odgovornih dolžnostih. V policijske vrste je po kadetski šoli vstopil kot vrhunski športnik, rokoborec in poznavalec vzhodnih borilnih veščin, kar mu je pozneje velikokrat prav prišlo. Teoretično znanje je dopolnjeval na Upravni šoli, praktično pa na številnih področjih policijskega dela in urjenja. Svoje znanje je pravzaprav vso svojo delovno dobo prenašal tudi na druge, ne samo v vrstah milice, marveč tudi Teritorialne obrambe. Leta 1982 je samostojni inšpektor milice Stane Leskovšek poveljeval slovenski enoti milice, ki je odšla v zvezne policijske enote miriti rudarje in nerede na Kosovo. To je bil zanj čas preloma, ko je spoznal, da se bliža konec sobivanju v skupni državi. S svojim mirnim in poštenim delovanjem, s preprečevanjem najhujšega, si je pridobil naklonjenost vseh sprtih strani in izkušnje za prihajajoči vihar v Sloveniji. Tedaj je bil komandant 1. bataljona Posebne enote milice RSNZ RS in vodja stalne službe, zato bi lahko rekli, da so se vsi vojni dogodki zgodili z njegovo vednostjo in njegovim odzivom nanje. Za svoje izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije je bil odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Polkovnik slovenske vojske v pokoju Miloš Šonc. Kratka vizitka, ki ne pove veliko, dokler ne stopi pred té in ti stisne roko, širokega sončnega nasmeha, ki razodeva odprtega človeka, jasnih misli, vendar ne brez čustev, kar bi morda od vojaka pričakovali. V času osamosvajanje je imel zelo odgovorno dolžnost obveščevalnega častnika Teritorialne obrambe in je moral tudi presojati, kakšne vojaške poteze in ukrepe namerava nasprotnik, zdaj že odkrito – JLA, uporabiti in izvesti. Njegova naloga je bila po eni strani paradoksalna, saj je spominjala na odnose v družini, ko nenadoma spoznaš, da pravzaprav ne poznaš brata ali sestre, s katerimi si preživel vse življenje... Po drugi strani je bilo delo podobno enigmatiku, ki mora rešiti skrito križanko, brez številk in črnih polj, pri čemer niti vprašanja za navpično in horizontalno niso določena in mora o njih sam razmišljati in jih predvidevati. In po tretji strani je bila naloga - igra s časom, saj je bilo vsem jasno, da šale ni več in tudi ne možnosti za vnovičen bratski objem. Poti in mostovi vrnitve na staro, so bili že porušeni...
LJUBEZEN DO DOMOVINE Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo in težko bi našli koga, ki mu ni do doma in domovine. Večini že ob imenu Slovenija poskoči srce. Pa ne govorimo o pretiranih čustvih, ki rada udejo čez rob, marveč o prvobitnih čustvih človeka. Ta določajo identiteto vsakogar in ga kot z dolgim nevidnim pecljem pripenjajo na skupnost iz katere izhaja. In ta pripetost oblikuje naš odnos do vsega, kar je družina, sorodstvo, rod in - družba. Za oddajo iz cikla Mejniki identitete smo na praznično obletnico plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo k razmisleku o domoljubju povabili upokojenega polkovnika Slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino, a ljubezen do nje dobil že z ljubeznijo matere in očeta... Oddaja bo na sporedu v soboto 26.12. 2015 ob 17,00 na III. programu ARS Radia Slovenija.
ZLATKO HALILOVIČ Zlatko Halilovič, sin zasavskega rudarja, je bil kot mlad policist, takrat še miličnik, na prelomu v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, inšpektor milice za posebne naloge, odgovoren za varovanje državne meje in tujsko problematiko v Slovenj Gradcu. Bil je so-načrtovalec in poveljnik skupne bojne akcije milice in Teritorialne obrambe na obmejno stražnico pri mejnem prehodu Holmec. Avtor oddaje je Ivan Merljak
PRIHOD SLOVANOV: 26.11.2015 Sredi prvega tisočletja je začela rimska oblast na ozemlju današnje Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, ki so se s severa premikala proti jugu, proti ozemlju današnje Italije. Prek naših krajev so v padsko nižino sredi 5. stoletja najprej vdrli Huni in na osvajalski poti pustošili rimska mesta. Nekaj desetletij pozneje, ob koncu 5. Stoletja, pa so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo. Do leta 536 so v svoje Italsko kraljestvo vključili tudi Norik, Dalmacijo in Panonija. Poldrugo desetletje pozneje se je začel prvi naselitveni val Slovanov na bolj ali manj izpraznjeno ozemlje vzhodnih Alp. Prvi slovanski naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal je iz današnje Moravske. Drugi slovanski sunek je bil leta 568, po odhodu Langobardov z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati Avari in Slovani. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki romaniziranih staroselcev. Meja z Bavarci se je ustalila na vzhodnem Tirolskem. Na robu Furlanske nižine in na kraškem robu v Istri, pa se je v 8. stoletju ustalila meja z Langobardi.
Željko Kljajić je ime, ki je med Korošci, še zlasti tistimi na območju Dravograda zelo znano. V času vojne za Slovenijo je bil komandir postaje milice v Dravogradu. Osebno ima veliko zaslug za uspešno delovanje njegovih sotovarišev, tedanjih miličnikov, ki so skupaj s Teritorialno obrambo obvarovali Dravograd pred udorom tankovskih enot JA ter ga ubranili kljub letalskim napadom nanj. Veliko vlogo je imel tudi pri mirni sprostitvi mejnega prehoda Vič, od koder se dravograjski miličniki in slovenski cariniki niso nikoli umaknili, kljub obleganju graničarskih enot.
Polkovnik Slovenske vojske v pokoju Vojko Adamič je dokončal študij zootehnike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, med služenjem vojaškega roka pa se je izšolal za rezervnega častnika nekdanje armade. Po vrnitvi v Ljubljano se je zaposlil kot aktivni častnik v TO in se vojaško izpopolnjeval, dokončal študij obramboslovja in tudi specializacijo doma in ri zvezi Nato. Med osamosvojitvijo je bil eden izmed organizatorjev Manevrske strukture narodne zaščite, po vojni je imel več poveljniških dolžnosti, tudi v okviru mirovnih sil v Libanonu in na Kosovu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Rajko Meh je danes policist v pokoju. Njegova poklica pot je vse prej kot preprosta, a zelo pomembna za osamosvojitev Slovenije. Do vojne za Slovenijo, do 30. Junija 1991, je kot major JLA poveljeval bataljonu vojaške policije, nastanjenem v ljubljanskem Šentvidu. Leto prej se je povezal z najvišjim vrhom osamosvojiteljev v vrstah tedanje slovenske milice in z njo tajno sodeloval pod tajnim imenom "Pagat". Bil je pomemben vir informacij o namerah jugoslovanske armade, vse do dne, ko je moral pobegniti iz vojašnice Šentvid in se je priključil Specialni enoti MNZ kot pomočnik njenega poveljnika Vinka Beznika. Po vojni je opravljal različne zahtevne naloge v policiji in v Inšpektoratu milice. Leta 1992 se je na svojo željo vrnil domov na Koroško kot inšpektor v Uradu načelnika UNZ Slovenj Gradec ter bil od leta 1 994 do upokojitve načelnik Inšpektorata policije in vodja Sektorja uniformirane policije PU Slovenj Gradec. Njegovo poklicno ustvarjanje je še posebej zaznamoval njegov izjemen prispevek k osamosvojitvi Republike Slovenije. Prejel je številna odmevna priznanja in odlikovanja, med njimi "castni znak svobode Republike Slovenije".
DR. ALOJZ ŠTEINER: Generalmajor dr. Aloj Šteiner je svojo vojaško kariero začel od spodaj kot mlad podporočnik\t, ki je leta 1978 končal šolanje za rezervne častnike v Bileči in našel svoje \tmesto v Teritorialni obrambi Slovenije, najprej v domači Gornji Radgoni. V 8o-ih letih je delal, študiral obramboslovje in postopno napredoval. Leto \tpred vojno za Slovenijo je diplomiral na Fakulteti za Družbene vede in se aktivno vključil v proces osamosvajanja, napredoval in opravljal vse pomembnejše vojaške naloge v okviru Teritorialne obrambe v Prekmurju in na Štajerskem. Že kmalu po vojni je imel čin majorja, a se je vojaško še izpopolnjeval doma in sredi devetdesetih let v Združenih državah Amerike, kjer je dokončal magisterij iz vojaških ved na\tNational Defence University v Washingtonu. Že kot general, je v Ljubljani doktoriral iz obramboslovja s temo: Transformacija oboroženih sil po koncu hladne vojne - primer Slovenske vojske. Danes je v pokoju in si kot Predsednik Zveze slovenskih častnikov močno prizadeva povezovati veteranske in druge domoljubne organizacije.
V okviru niza oddaj DOMOVINA V SRCU tokrat predstavljamo častnika slovenske vojske, podpolkovnika Janeza Čerina. Doma je iz okolice Borovnice in je že pred vojno za Slovenijo imel pomembne zadolžitve na Vrhniki v okviru sekretariata za obrambo in Teritorialne obrambe. Med samo vojno je deloval v okolici Ljubljane. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V tokratni oddaji iz niza oddaj DOMOLJUBJE V VSRCU predstavljamo pravnika in policista, Marjana Starca. V odločilnih trenutkih osamosvajanja je bil načelnik inšpektorata milice Uprave za notranje zadeve Ljubljana- mesto ter vodja koordinacijske podskupine za Ljubljansko pokrajino. Vojna se je zanj in za slovenske policiste, tedaj še miličnike, začela že veliko prej, saj je zlasti Kontraobveščevalna služba Jugoslovanske armade sprožala številne provokacije, ob katerih je bilo najbolj pomembno ohraniti mirno kri. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V oddaji o domoljubju Domovina v srcu smo objavili pogovor z nekdanjim strojevodjo, sindikalistom, delavskim direktorjem, poslancem prve demokratično izvoljene republiške skupščine in zdaj članom programskega sveta RTV Slovenija Slavkom Kmetičem. Rodil se je v rudarski družini v Trbovljah, se izučil za ključavničarja, po služenju vojaškega roka v šoli za rezervne oficirje je odšel v Ljubljano v šolo za strojevodje električnih vlečnih vozil. Zaposlil se je v ŽG Ljubljana. Med gospodarsko krizo leta 1980 postal aktiven sindikalist, znan vsej Sloveniji. Leta 1988 je vodil stavko strojnega osebja v ŽG Ljubljana. Po tej stavki je ustanovil prvi demokratični sindikat v Jugoslaviji. Na prvih demokratičnih volitvah je bil izvoljen v družbeno-politični zbor tedanje skupščine. Aktivno deloval v procesih nastajanja Slovenske države, organiziral železničarje za bojkot nesojenega mitinga resnice in pozneje, med samo vojno, skrbel za varno delovanje železnice. Zdaj je predsednik zveze sindikatov upokojencev Slovenije in član programskega sveta RTV Slovenija. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Inženir Andrej Jurjevič je podčastnik Slovenske vojske, poveljnik zastavonošam na državnih proslavah. Med vojno za Slovenijo je aktivno deloval v Ljubljani. Kot član veterenske Zveze slovenskih častnikov je bil pobudnik inidejni vodja literarnega natečaja "Moja rodna domovina" za učence slovenskih osnovnih šol.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Neveljaven email naslov