Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ne predstavljam si, kaj bi zame pomenila okužba s koronavirusom

18.03.2020

Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.

Blaž Murn je 36-letnik, ki je pred 3 leti prebolel raka, zato je že dobrih deset dni samo izoliran. Čeprav sam še zmeraj čuti nekaj posledic zdravljenja, ne sodi med posebej ogrožene. Je pa zaradi svojih izkušenj na to, kako je upoštevanje ukrepov proti širitvi virusa pomembno, pred dnevi s svojim zapisom na FB opozoril vse tiste, ki ukrepe jemljejo zlahka. Ali pa jih povsem ignorirajo. V posnetku lahko slišite njegovo zgodbo.

 

Tukaj pa objavljamo zapis Boštjana Benedičiča:

Že leta 2005 so mi na splošnem pregledu krvi odkrili neka odstopanja, ki so se pozneje izkazala za bolezen, imenovano aplastična anemija (telo ne proizvaja vseh treh vrst krvničk, ki so potrebna za zaščito pred virusi, za prenos kisika po telesu in pred krvavitvami).

Več kot deset let različnih poskusov zdravljenj in tedenske transfuzije krvi so bili stalnica, dokler se ni bolezen še poslabšala. Edina možnost, da bi se rešil iz primeža te bolezni, je bila presaditev kostnega mozga (zelo tvegan postopek z možnostjo velikih zapletov in celo smrt). Ker mi ni preostalo drugega, sem moral privoliti tudi v to.

Brezplačna telefonska številka Onkološkega Inštituta Ljubljana, na kateri lahko onkološki bolniki in svojci vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure dobijo informacije glede delovanja Onkološkega inštituta: 080 29 00.

Vsem drugim je za vprašanja na voljo brezplačna telefonska številka Državnega klicnega centra za informacije o koronavirusu – 080 14 04 vsak dan med 8. in 20. uro.

 

Nihče od bližnjih sorodnikov ni bil primeren darovalec, zato so sprožili iskanje in na mojo srečo zelo hitro našli primernega nesorodnega darovalca (vse je anonimno, tako da jaz ne vem niti, od kod je, niti katerega spola, sicer pa sploh ni pomembno, rešil mi je življenje).

Nesorodna presaditev kostnega mozga je bila opravljena aprila 2017. Z nekaj zapleti sem postopek dokaj dobro prestal, je pa treba poudariti, da si tiste dni popolnoma brez zaščite, ker je imunski sistem uničen in že najmanjši virus te lahko spravi pod zemljo.

Po 25 dneh sem zapustil UKC Ljubljana. Drugega znamenja kot to, da sem ostal brez las in da sem imel masko na obrazu, niti ni bilo videti, da sem prestal PKMC. Potem pa tedenske kontrole in vse je potekalo gladko do približno 180. dneva. Potem pa sem nenadoma težko dihal, kašljal, slabo sem se počutil in podobno. Takoj sem se odpravil na pregled in zadržali so me šest tednov, ugotovili so GVHD pljuč (nove celice so napadle moje telo, in sicer kožo, oči, prebavni trakt in najhuje pljuča). Z močnimi kortikosteroidi so napade omilili, vendar so posledice ostale za vedno.

Spirometrija je preiskava, s katero določijo pljučno funkcijo. Vsak, ki je že kdaj pihal na zdravniškem pregledu v neko cev, ve, kaj to je. No, normalne vrednosti so nekje štirje litri v sekundi, moje vrednosti pa so manj kot liter, kar v odstotkih pomeni, da mi deluje približno 20 odstotkov pljuč.

Na vse to sem čez pol leta dobil strdek v pljučih (pljučna embolija) v taki razsežnosti, da sem bil že skoraj odpisan. Sama sreča je bila, da sem bil ravno na pregledu v UKC Ljubljana, ko se je pojavilo težko dihanje, bil sem tako rekoč že pri zdravnikih pred vrati.

Sledili so 27 dni kome, okužba dihal, sepsa, odpoved ledvic, notranje krvavitve, a vse to sem preživel. Nato sem skoraj 40 dni okreval še na hematološkem oddelku in ko so me spravili k sebi, da sem lahko vsaj roke premikal, sem bil premeščen v rehabilitacijski center Soča, kjer so mi pomagali spet shoditi. Pomagali so mi, da sem se sam prehranjeval in opravljal osnovne stvari, kot sta tuširanje in obisk WC-ja, pa čeprav vse z invalidskim vozičkom. Po 110 dneh sem zapustil tudi Sočo in se z berglami odpravil domov. Zakaj sem potreboval rehabilitacijo – ker sem med komo dobival tako močna zdravila, da mi je dobesedno požrlo vse mišice – s svojih 69 kg sem prišel na 45 kg, in ko sem se zbudil, sem lahko premikal samo oči, vse ostalo je bilo hromo.

Telovadba in okrevanje trajata še danes, pljuča mi delujejo 20-odstotno, in ko poslušam, kakšno težko dihanje povzroča koronavirusna bolezen 19, lahko povem, da je to moje vsakodnevno normalno stanje in niti predstavljam si ne, kaj bi pomenilo zame, če se okužim z virusom, ki razsaja.

 

Vedno razmišljam pozitivno, drugače tudi zgoraj napisanega ne bi preživel, vendar če moja pljuča z 20-odstotnim delovanjem dobijo okužbo s koronavirusno boleznijo 19, mislim, da so to moje zadnje napisane besede na tem planetu.

Če ostanete doma, tako kot danes narekujejo tako rekoč vsi, bo okuženih okoli mene manj, kot bi jih bilo sicer, in veliko manj možnosti je, da okužba doleti tudi mene.

Z družino sem doma, vendar je treba iti vsaj enkrat na teden po kruh in druge reči v trgovino, in če bo vse okrog okuženo z virusom zaradi neupoštevanja stroke, je veliko možnosti, da prek čevljev, obleke, embalaže od hrane pride virus tudi v moj dom. In če boste preostali zdravi mislili, da se vam ne more zgoditi nič, pomislite na nas, ki smo v bistvu na meji, ali preživimo ta obdobje ali pa nam boste lahko prišli prižgat samo še svečko.

Epidemijo bo večina ljudi preživela in vse se bo postavilo nazaj v podoben ritem, kot je bil še pred mesecem, jaz pa bom s težkim dihanjem in kašljem živel do konca svojih dni in upam, da bo teh še kar nekaj … ZATO OSTANITE DOMA, KOT NAREKUJE STROKA.

*Zapis je osebna izpoved Boštjana Benedičiča


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Ne predstavljam si, kaj bi zame pomenila okužba s koronavirusom

18.03.2020

Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.

Blaž Murn je 36-letnik, ki je pred 3 leti prebolel raka, zato je že dobrih deset dni samo izoliran. Čeprav sam še zmeraj čuti nekaj posledic zdravljenja, ne sodi med posebej ogrožene. Je pa zaradi svojih izkušenj na to, kako je upoštevanje ukrepov proti širitvi virusa pomembno, pred dnevi s svojim zapisom na FB opozoril vse tiste, ki ukrepe jemljejo zlahka. Ali pa jih povsem ignorirajo. V posnetku lahko slišite njegovo zgodbo.

 

Tukaj pa objavljamo zapis Boštjana Benedičiča:

Že leta 2005 so mi na splošnem pregledu krvi odkrili neka odstopanja, ki so se pozneje izkazala za bolezen, imenovano aplastična anemija (telo ne proizvaja vseh treh vrst krvničk, ki so potrebna za zaščito pred virusi, za prenos kisika po telesu in pred krvavitvami).

Več kot deset let različnih poskusov zdravljenj in tedenske transfuzije krvi so bili stalnica, dokler se ni bolezen še poslabšala. Edina možnost, da bi se rešil iz primeža te bolezni, je bila presaditev kostnega mozga (zelo tvegan postopek z možnostjo velikih zapletov in celo smrt). Ker mi ni preostalo drugega, sem moral privoliti tudi v to.

Brezplačna telefonska številka Onkološkega Inštituta Ljubljana, na kateri lahko onkološki bolniki in svojci vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure dobijo informacije glede delovanja Onkološkega inštituta: 080 29 00.

Vsem drugim je za vprašanja na voljo brezplačna telefonska številka Državnega klicnega centra za informacije o koronavirusu – 080 14 04 vsak dan med 8. in 20. uro.

 

Nihče od bližnjih sorodnikov ni bil primeren darovalec, zato so sprožili iskanje in na mojo srečo zelo hitro našli primernega nesorodnega darovalca (vse je anonimno, tako da jaz ne vem niti, od kod je, niti katerega spola, sicer pa sploh ni pomembno, rešil mi je življenje).

Nesorodna presaditev kostnega mozga je bila opravljena aprila 2017. Z nekaj zapleti sem postopek dokaj dobro prestal, je pa treba poudariti, da si tiste dni popolnoma brez zaščite, ker je imunski sistem uničen in že najmanjši virus te lahko spravi pod zemljo.

Po 25 dneh sem zapustil UKC Ljubljana. Drugega znamenja kot to, da sem ostal brez las in da sem imel masko na obrazu, niti ni bilo videti, da sem prestal PKMC. Potem pa tedenske kontrole in vse je potekalo gladko do približno 180. dneva. Potem pa sem nenadoma težko dihal, kašljal, slabo sem se počutil in podobno. Takoj sem se odpravil na pregled in zadržali so me šest tednov, ugotovili so GVHD pljuč (nove celice so napadle moje telo, in sicer kožo, oči, prebavni trakt in najhuje pljuča). Z močnimi kortikosteroidi so napade omilili, vendar so posledice ostale za vedno.

Spirometrija je preiskava, s katero določijo pljučno funkcijo. Vsak, ki je že kdaj pihal na zdravniškem pregledu v neko cev, ve, kaj to je. No, normalne vrednosti so nekje štirje litri v sekundi, moje vrednosti pa so manj kot liter, kar v odstotkih pomeni, da mi deluje približno 20 odstotkov pljuč.

Na vse to sem čez pol leta dobil strdek v pljučih (pljučna embolija) v taki razsežnosti, da sem bil že skoraj odpisan. Sama sreča je bila, da sem bil ravno na pregledu v UKC Ljubljana, ko se je pojavilo težko dihanje, bil sem tako rekoč že pri zdravnikih pred vrati.

Sledili so 27 dni kome, okužba dihal, sepsa, odpoved ledvic, notranje krvavitve, a vse to sem preživel. Nato sem skoraj 40 dni okreval še na hematološkem oddelku in ko so me spravili k sebi, da sem lahko vsaj roke premikal, sem bil premeščen v rehabilitacijski center Soča, kjer so mi pomagali spet shoditi. Pomagali so mi, da sem se sam prehranjeval in opravljal osnovne stvari, kot sta tuširanje in obisk WC-ja, pa čeprav vse z invalidskim vozičkom. Po 110 dneh sem zapustil tudi Sočo in se z berglami odpravil domov. Zakaj sem potreboval rehabilitacijo – ker sem med komo dobival tako močna zdravila, da mi je dobesedno požrlo vse mišice – s svojih 69 kg sem prišel na 45 kg, in ko sem se zbudil, sem lahko premikal samo oči, vse ostalo je bilo hromo.

Telovadba in okrevanje trajata še danes, pljuča mi delujejo 20-odstotno, in ko poslušam, kakšno težko dihanje povzroča koronavirusna bolezen 19, lahko povem, da je to moje vsakodnevno normalno stanje in niti predstavljam si ne, kaj bi pomenilo zame, če se okužim z virusom, ki razsaja.

 

Vedno razmišljam pozitivno, drugače tudi zgoraj napisanega ne bi preživel, vendar če moja pljuča z 20-odstotnim delovanjem dobijo okužbo s koronavirusno boleznijo 19, mislim, da so to moje zadnje napisane besede na tem planetu.

Če ostanete doma, tako kot danes narekujejo tako rekoč vsi, bo okuženih okoli mene manj, kot bi jih bilo sicer, in veliko manj možnosti je, da okužba doleti tudi mene.

Z družino sem doma, vendar je treba iti vsaj enkrat na teden po kruh in druge reči v trgovino, in če bo vse okrog okuženo z virusom zaradi neupoštevanja stroke, je veliko možnosti, da prek čevljev, obleke, embalaže od hrane pride virus tudi v moj dom. In če boste preostali zdravi mislili, da se vam ne more zgoditi nič, pomislite na nas, ki smo v bistvu na meji, ali preživimo ta obdobje ali pa nam boste lahko prišli prižgat samo še svečko.

Epidemijo bo večina ljudi preživela in vse se bo postavilo nazaj v podoben ritem, kot je bil še pred mesecem, jaz pa bom s težkim dihanjem in kašljem živel do konca svojih dni in upam, da bo teh še kar nekaj … ZATO OSTANITE DOMA, KOT NAREKUJE STROKA.

*Zapis je osebna izpoved Boštjana Benedičiča


16.03.2021

Dr. Tjaša Vižintin Cuderman: Tromboze, Covid-19 in cepljenje

Odmeva začasna prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece. V Sloveniji zaenkrat ni nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov s cepljenjem. Za več pojasnil smo poklicali dr. Tanjo Vižintin Cuderman, ki na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana vodi antikoagualicijsko dejavnost.


16.03.2021

Zarja Muršič: Če se je prekinilo cepljenje zaradi previdnosti, pomeni, da sistem deluje

"Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo," pojasnjuje dr. Zarja Muršič.


12.03.2021

Je cepilni nacionalizem strel v koleno?

Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.


11.03.2021

dr. Zarja Muršič: Nove različice koronavirusa delujejo kot igra iskanja razlik

O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič.


05.03.2021

Dr. Mojca Matičič: Če informacij ni, jih pridobimo

Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.


26.02.2021

Nepredvidljivi biološki procesi pri proizvodnji cepiv

Pred kratkim je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom 19 in po njem, osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv.


25.02.2021

Odmerka cepiva proti covidu-19 sta za telo kot športni trening

Dr. Zarja Muršič o tem, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost, in ali bo pandemije enkrat konec.


24.02.2021

Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli

Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?


18.02.2021

Posledice covida: po enem mesecu spet v bolnišnico

Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike


17.02.2021

Gripa in koronavirus se razlikujeta po načinu prenosa okužbe

O podobnosti gripe in koronavirusa smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni.


11.02.2021

Dr. Zarja Muršič: Zaprti prostori so za viruse kot lunapark

Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost.


10.02.2021

Dr. Viktorija Tomič: 77 odstotna zanesljivost ne zadošča

V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay


09.02.2021

Koliko meja odpre cepilni potni list?

Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič.


02.02.2021

Šport, športniki in športni pedagogi so ključni del rešitve, ker se bodo naučili novega obnašanja

Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili.


29.01.2021

Dr. Mojca Matičič: Naravna čredna imunost je kot ruska ruleta, precej nevarna

Dr. Mojca Matičič odgovarja na vprašanja glede angleške različice virusa Sars-Cov-2 in o razliki med zanesljivostjo z naravno zaščito po preboleli bolezni in med tisto, ki jo ustvari cepivo.


27.01.2021

Leon Cizelj: V epidemiji je težko stagnirati

Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.


26.01.2021

Dr. Sašo Dolenc: Nasloviti vsa vprašanja, a ne širiti mitov in neresnic

Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo.


23.01.2021

Dr. Nina Ružić Gorenjec: Kaj smo se naučili iz prvega in drugega vala epidemije?

Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?


21.01.2021

Košarka od testa do testa

Košarkarji, ki so preboleli covid-19, lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Ne smejo pa prek državne meje.


20.01.2021

dr. Gregor Starc

Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?


Stran 4 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov