Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ne predstavljam si, kaj bi zame pomenila okužba s koronavirusom

18.03.2020

Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.

Blaž Murn je 36-letnik, ki je pred 3 leti prebolel raka, zato je že dobrih deset dni samo izoliran. Čeprav sam še zmeraj čuti nekaj posledic zdravljenja, ne sodi med posebej ogrožene. Je pa zaradi svojih izkušenj na to, kako je upoštevanje ukrepov proti širitvi virusa pomembno, pred dnevi s svojim zapisom na FB opozoril vse tiste, ki ukrepe jemljejo zlahka. Ali pa jih povsem ignorirajo. V posnetku lahko slišite njegovo zgodbo.

 

Tukaj pa objavljamo zapis Boštjana Benedičiča:

Že leta 2005 so mi na splošnem pregledu krvi odkrili neka odstopanja, ki so se pozneje izkazala za bolezen, imenovano aplastična anemija (telo ne proizvaja vseh treh vrst krvničk, ki so potrebna za zaščito pred virusi, za prenos kisika po telesu in pred krvavitvami).

Več kot deset let različnih poskusov zdravljenj in tedenske transfuzije krvi so bili stalnica, dokler se ni bolezen še poslabšala. Edina možnost, da bi se rešil iz primeža te bolezni, je bila presaditev kostnega mozga (zelo tvegan postopek z možnostjo velikih zapletov in celo smrt). Ker mi ni preostalo drugega, sem moral privoliti tudi v to.

Brezplačna telefonska številka Onkološkega Inštituta Ljubljana, na kateri lahko onkološki bolniki in svojci vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure dobijo informacije glede delovanja Onkološkega inštituta: 080 29 00.

Vsem drugim je za vprašanja na voljo brezplačna telefonska številka Državnega klicnega centra za informacije o koronavirusu – 080 14 04 vsak dan med 8. in 20. uro.

 

Nihče od bližnjih sorodnikov ni bil primeren darovalec, zato so sprožili iskanje in na mojo srečo zelo hitro našli primernega nesorodnega darovalca (vse je anonimno, tako da jaz ne vem niti, od kod je, niti katerega spola, sicer pa sploh ni pomembno, rešil mi je življenje).

Nesorodna presaditev kostnega mozga je bila opravljena aprila 2017. Z nekaj zapleti sem postopek dokaj dobro prestal, je pa treba poudariti, da si tiste dni popolnoma brez zaščite, ker je imunski sistem uničen in že najmanjši virus te lahko spravi pod zemljo.

Po 25 dneh sem zapustil UKC Ljubljana. Drugega znamenja kot to, da sem ostal brez las in da sem imel masko na obrazu, niti ni bilo videti, da sem prestal PKMC. Potem pa tedenske kontrole in vse je potekalo gladko do približno 180. dneva. Potem pa sem nenadoma težko dihal, kašljal, slabo sem se počutil in podobno. Takoj sem se odpravil na pregled in zadržali so me šest tednov, ugotovili so GVHD pljuč (nove celice so napadle moje telo, in sicer kožo, oči, prebavni trakt in najhuje pljuča). Z močnimi kortikosteroidi so napade omilili, vendar so posledice ostale za vedno.

Spirometrija je preiskava, s katero določijo pljučno funkcijo. Vsak, ki je že kdaj pihal na zdravniškem pregledu v neko cev, ve, kaj to je. No, normalne vrednosti so nekje štirje litri v sekundi, moje vrednosti pa so manj kot liter, kar v odstotkih pomeni, da mi deluje približno 20 odstotkov pljuč.

Na vse to sem čez pol leta dobil strdek v pljučih (pljučna embolija) v taki razsežnosti, da sem bil že skoraj odpisan. Sama sreča je bila, da sem bil ravno na pregledu v UKC Ljubljana, ko se je pojavilo težko dihanje, bil sem tako rekoč že pri zdravnikih pred vrati.

Sledili so 27 dni kome, okužba dihal, sepsa, odpoved ledvic, notranje krvavitve, a vse to sem preživel. Nato sem skoraj 40 dni okreval še na hematološkem oddelku in ko so me spravili k sebi, da sem lahko vsaj roke premikal, sem bil premeščen v rehabilitacijski center Soča, kjer so mi pomagali spet shoditi. Pomagali so mi, da sem se sam prehranjeval in opravljal osnovne stvari, kot sta tuširanje in obisk WC-ja, pa čeprav vse z invalidskim vozičkom. Po 110 dneh sem zapustil tudi Sočo in se z berglami odpravil domov. Zakaj sem potreboval rehabilitacijo – ker sem med komo dobival tako močna zdravila, da mi je dobesedno požrlo vse mišice – s svojih 69 kg sem prišel na 45 kg, in ko sem se zbudil, sem lahko premikal samo oči, vse ostalo je bilo hromo.

Telovadba in okrevanje trajata še danes, pljuča mi delujejo 20-odstotno, in ko poslušam, kakšno težko dihanje povzroča koronavirusna bolezen 19, lahko povem, da je to moje vsakodnevno normalno stanje in niti predstavljam si ne, kaj bi pomenilo zame, če se okužim z virusom, ki razsaja.

 

Vedno razmišljam pozitivno, drugače tudi zgoraj napisanega ne bi preživel, vendar če moja pljuča z 20-odstotnim delovanjem dobijo okužbo s koronavirusno boleznijo 19, mislim, da so to moje zadnje napisane besede na tem planetu.

Če ostanete doma, tako kot danes narekujejo tako rekoč vsi, bo okuženih okoli mene manj, kot bi jih bilo sicer, in veliko manj možnosti je, da okužba doleti tudi mene.

Z družino sem doma, vendar je treba iti vsaj enkrat na teden po kruh in druge reči v trgovino, in če bo vse okrog okuženo z virusom zaradi neupoštevanja stroke, je veliko možnosti, da prek čevljev, obleke, embalaže od hrane pride virus tudi v moj dom. In če boste preostali zdravi mislili, da se vam ne more zgoditi nič, pomislite na nas, ki smo v bistvu na meji, ali preživimo ta obdobje ali pa nam boste lahko prišli prižgat samo še svečko.

Epidemijo bo večina ljudi preživela in vse se bo postavilo nazaj v podoben ritem, kot je bil še pred mesecem, jaz pa bom s težkim dihanjem in kašljem živel do konca svojih dni in upam, da bo teh še kar nekaj … ZATO OSTANITE DOMA, KOT NAREKUJE STROKA.

*Zapis je osebna izpoved Boštjana Benedičiča


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Ne predstavljam si, kaj bi zame pomenila okužba s koronavirusom

18.03.2020

Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.

Blaž Murn je 36-letnik, ki je pred 3 leti prebolel raka, zato je že dobrih deset dni samo izoliran. Čeprav sam še zmeraj čuti nekaj posledic zdravljenja, ne sodi med posebej ogrožene. Je pa zaradi svojih izkušenj na to, kako je upoštevanje ukrepov proti širitvi virusa pomembno, pred dnevi s svojim zapisom na FB opozoril vse tiste, ki ukrepe jemljejo zlahka. Ali pa jih povsem ignorirajo. V posnetku lahko slišite njegovo zgodbo.

 

Tukaj pa objavljamo zapis Boštjana Benedičiča:

Že leta 2005 so mi na splošnem pregledu krvi odkrili neka odstopanja, ki so se pozneje izkazala za bolezen, imenovano aplastična anemija (telo ne proizvaja vseh treh vrst krvničk, ki so potrebna za zaščito pred virusi, za prenos kisika po telesu in pred krvavitvami).

Več kot deset let različnih poskusov zdravljenj in tedenske transfuzije krvi so bili stalnica, dokler se ni bolezen še poslabšala. Edina možnost, da bi se rešil iz primeža te bolezni, je bila presaditev kostnega mozga (zelo tvegan postopek z možnostjo velikih zapletov in celo smrt). Ker mi ni preostalo drugega, sem moral privoliti tudi v to.

Brezplačna telefonska številka Onkološkega Inštituta Ljubljana, na kateri lahko onkološki bolniki in svojci vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure dobijo informacije glede delovanja Onkološkega inštituta: 080 29 00.

Vsem drugim je za vprašanja na voljo brezplačna telefonska številka Državnega klicnega centra za informacije o koronavirusu – 080 14 04 vsak dan med 8. in 20. uro.

 

Nihče od bližnjih sorodnikov ni bil primeren darovalec, zato so sprožili iskanje in na mojo srečo zelo hitro našli primernega nesorodnega darovalca (vse je anonimno, tako da jaz ne vem niti, od kod je, niti katerega spola, sicer pa sploh ni pomembno, rešil mi je življenje).

Nesorodna presaditev kostnega mozga je bila opravljena aprila 2017. Z nekaj zapleti sem postopek dokaj dobro prestal, je pa treba poudariti, da si tiste dni popolnoma brez zaščite, ker je imunski sistem uničen in že najmanjši virus te lahko spravi pod zemljo.

Po 25 dneh sem zapustil UKC Ljubljana. Drugega znamenja kot to, da sem ostal brez las in da sem imel masko na obrazu, niti ni bilo videti, da sem prestal PKMC. Potem pa tedenske kontrole in vse je potekalo gladko do približno 180. dneva. Potem pa sem nenadoma težko dihal, kašljal, slabo sem se počutil in podobno. Takoj sem se odpravil na pregled in zadržali so me šest tednov, ugotovili so GVHD pljuč (nove celice so napadle moje telo, in sicer kožo, oči, prebavni trakt in najhuje pljuča). Z močnimi kortikosteroidi so napade omilili, vendar so posledice ostale za vedno.

Spirometrija je preiskava, s katero določijo pljučno funkcijo. Vsak, ki je že kdaj pihal na zdravniškem pregledu v neko cev, ve, kaj to je. No, normalne vrednosti so nekje štirje litri v sekundi, moje vrednosti pa so manj kot liter, kar v odstotkih pomeni, da mi deluje približno 20 odstotkov pljuč.

Na vse to sem čez pol leta dobil strdek v pljučih (pljučna embolija) v taki razsežnosti, da sem bil že skoraj odpisan. Sama sreča je bila, da sem bil ravno na pregledu v UKC Ljubljana, ko se je pojavilo težko dihanje, bil sem tako rekoč že pri zdravnikih pred vrati.

Sledili so 27 dni kome, okužba dihal, sepsa, odpoved ledvic, notranje krvavitve, a vse to sem preživel. Nato sem skoraj 40 dni okreval še na hematološkem oddelku in ko so me spravili k sebi, da sem lahko vsaj roke premikal, sem bil premeščen v rehabilitacijski center Soča, kjer so mi pomagali spet shoditi. Pomagali so mi, da sem se sam prehranjeval in opravljal osnovne stvari, kot sta tuširanje in obisk WC-ja, pa čeprav vse z invalidskim vozičkom. Po 110 dneh sem zapustil tudi Sočo in se z berglami odpravil domov. Zakaj sem potreboval rehabilitacijo – ker sem med komo dobival tako močna zdravila, da mi je dobesedno požrlo vse mišice – s svojih 69 kg sem prišel na 45 kg, in ko sem se zbudil, sem lahko premikal samo oči, vse ostalo je bilo hromo.

Telovadba in okrevanje trajata še danes, pljuča mi delujejo 20-odstotno, in ko poslušam, kakšno težko dihanje povzroča koronavirusna bolezen 19, lahko povem, da je to moje vsakodnevno normalno stanje in niti predstavljam si ne, kaj bi pomenilo zame, če se okužim z virusom, ki razsaja.

 

Vedno razmišljam pozitivno, drugače tudi zgoraj napisanega ne bi preživel, vendar če moja pljuča z 20-odstotnim delovanjem dobijo okužbo s koronavirusno boleznijo 19, mislim, da so to moje zadnje napisane besede na tem planetu.

Če ostanete doma, tako kot danes narekujejo tako rekoč vsi, bo okuženih okoli mene manj, kot bi jih bilo sicer, in veliko manj možnosti je, da okužba doleti tudi mene.

Z družino sem doma, vendar je treba iti vsaj enkrat na teden po kruh in druge reči v trgovino, in če bo vse okrog okuženo z virusom zaradi neupoštevanja stroke, je veliko možnosti, da prek čevljev, obleke, embalaže od hrane pride virus tudi v moj dom. In če boste preostali zdravi mislili, da se vam ne more zgoditi nič, pomislite na nas, ki smo v bistvu na meji, ali preživimo ta obdobje ali pa nam boste lahko prišli prižgat samo še svečko.

Epidemijo bo večina ljudi preživela in vse se bo postavilo nazaj v podoben ritem, kot je bil še pred mesecem, jaz pa bom s težkim dihanjem in kašljem živel do konca svojih dni in upam, da bo teh še kar nekaj … ZATO OSTANITE DOMA, KOT NAREKUJE STROKA.

*Zapis je osebna izpoved Boštjana Benedičiča


03.04.2020

Katja Perat: Kapitalizmu bi se lahko pridružil še popoln nadzor nad državljani

Pesnica in pisateljica Katja Perat živi v Združenih državah v mestu St. Louis. Opisuje ameriško življenje, zdravstveni sistem in politiko v času epidemije.


02.04.2020

dr. Dan Podjed: Jezi me kult amaterizma

Antropolog dr. Dan Podjed tudi o tem, zakaj ga jezi kult amaterizma.


02.04.2020

Imunski sistem v marsičem ostaja velika neznanka

Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.


02.04.2020

Prof. dr. Sergio Romagnani, klinični imunolog z Univerze v Firencah

Epidemiološka študija v kraju Vo’ Euganeo v italijanski Benečiji je pokazala, da je veliko število okuženih s koronavirusom asimptomatičnih, v istem trenutku pa so ti posamezniki odličen vir prenosa okužb naprej.


02.04.2020

dr. Mojca Matičič: Ljudje sprašujejo, kako je z omejitvijo gibanja

Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.


01.04.2020

Jure Leskovec: Okužbam še vedno sledimo kot v starih časih

Z Juretom Leskovcem o tem, kako bi lahko sodobna tehnologija občutno zajezila širjenje pandemije. Glede varnosti in varovanja zasebnosti gre po njegovem v teh primerih iskati srednjo pot.


01.04.2020

Matjaž Gruden, Svet Evrope

Matjaž Gruden, Svet Evrope, o tem, kje je meja med izrednimi ukrepi v izrednih razmerah in pretiranimi ukrepi z izgovorom izrednih razmer.


31.03.2020

Andrej Šter: Če stopimo skupaj, znamo in zmoremo

Ime meseca marca je Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed mnogih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.


31.03.2020

Alma Sedlar: Ne pustimo jim, da izkoristijo krizo

Krizno obdobje predstavlja tudi veliko tveganje za korpucijo, saj se morajo zaradi zaostrenih razmer odločitve sprejemati hitro, nadzorni mehanizmi pa temu pogosto ne sledijo.


31.03.2020

Raziskovalci hitijo, vendar čas ni njihov zaveznik

Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay


30.03.2020

Primož Velikonja: Urgenca v času epidemije

Kako v času epidemije koronavirusa delujejo urgence in kako se je spremenila dinamika delovanja zdravstvenih domov? Pojasnjuje Primož Velikonja, vodja urgence v Zdravstvenem domu Kočevje


28.03.2020

Status študenta med pandemijo

Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.


27.03.2020

Apostolos Staikos: Izolacija je v migrantskih centrih na grških otokih nemogoča, bojimo se katastrofe

Kakšne so razmere v največjem migrantskem centru na Lezbosu in kako so na otoku pripravljeni na morebitno širjenje virusa.


27.03.2020

Dr. Mojca Matičič: Japonsko zdravilo za koronavirus prihaja v Slovenijo

Pogovor z dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu, ki ga dobite na telefonski številki 080 14 04. Najnovejše informacije uradnih virov o razvoju epidemije.


26.03.2020

Pater Karel Gržan: Zdaj moramo poglabljati človečnost

Pater Karel Gržan o samoti, pandemiji strahu, virusu in globalni ekonomiji.


26.03.2020

Andrej Šter o aktualnih podatkih Slovencev v tujini

Andrej Šter je vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve, ki se z ekipami trudi, da bi vsem Slovencem iz tujine zagotovil varno vrnitev domov.


26.03.2020

Matija Peterlin, profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF

Svet še nikoli ni bil tako globalen, kot je ta hip, to nenazadnje dokazuje tudi pandemija. Kot opaža naš sogovornik, se takšni izbruhi dogajajo na približno deset let, a le pri tem najnovejšem so padle vse geografske meje. V San Francisco smo poklicali profesorja doktorja Matijo Peterlina. Na Univerzi Kalifornije UCSF poučuje interno medicino, mikrobiologijo in imunologijo.


26.03.2020

Koronavirus od A do Ž

Četrtkov Svetovalni servis namenjamo razumevanju novega koronavirusa, o katerem se na spletu in na družbenih omrežjih širi nemalo neresnic, polresnic in nepreverjenih informacij. Kako deluje in kako se razvija? Zakaj se tako dobro prenaša, koliko pomagajo maske in razkužila, kako mu uspe pretentati naš imunski sistem, ali se prenaša tudi po zraku, koliko pomaga dezinfekcija ulic in ali lahko znova zbolimo? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.


25.03.2020

Marcel Štefančič

Marcel Štefančič o koronavirusu, kapitalizmu, Italiji in naši prihodnosti.


25.03.2020

Srećko Horvat: Priče smo radikalni preobrazbi sveta

Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.


Stran 10 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov