Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Virolog Chris Smith: Nova britanska mutacija virusa je razlog za skrb

24.12.2020

O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.

Dr. Chris Smith je bil pretekli teden eden od virologov, ki je v britanski javnosti opozoril na nenaden porast primerov okužb v posameznih delih Velike Britanije in na to, da utegne biti to povezano z novo različico koronavirusa, ki ji na Otoku sledijo že od septembra. Pred leti je zaslovel kot eden od pobudnikov priljubljenega poljudnoznanstvenega podkasta The Naked Scientists in avtorjev podkastov pri revijah Nature in eLife, od tedaj se v javnosti redno pojavlja kot znanstveni komunikator zlasti na področjih mikrobiologije in virologije. Kot virolog deluje tudi v bolnišnici Addenbrooke v mestu Cambridge. Kot je povedal v intervjuju za Val 202, je nova različica koronavirusa lahko razlog za skrb, kljub temu pa je treba počakati na dodatne dokaze.

Novica o novi različici koronavirusa, ki naj bi bila bolj virulentna in se prodorneje širila, je v Veliki Britaniji sprožila veliko strahu in vznemirjenja. Ste zaskrbljeni tudi sami – kot virolog in Britanec?

"Sem zaskrbljen, a hkrati tudi pomirjen. Pomirja me, da je nadzorni sistem epidemije prepoznal novo različico in da deluje. Izkazalo se je, da se načrtno in proaktivno preverjanje in analiza genomov virusa obrestujeta. S tem lahko učinkovito spremljamo njegove genetske spremembe in to, kako se spreminja v času in prostoru. Tako lahko tudi pripravimo napovedi, kam se utegnejo spremembe prevesiti oziroma kam bi lahko vodile, in predvidimo nadaljnje vedenje virusa. Na podlagi tega lahko pripravimo tudi ustrezne ukrepe, ki bi mu to preprečili, namesto da nas sam preseneti. Toda res je, novi položaj je precej skrb vzbujajoč."

"Lahko bi rekel, da opazujemo virus pri začetnih korakih napredovanja k temu, da se začne še učinkoviteje širiti in prelisiči tudi cepivo. A to je za zdaj samo predvidevanje, nikakor še ne vemo, ali se bo vse skupaj zavrtelo v to smer."

 

Za viruse je znano, da nenehno mutirajo, se spreminjajo. Mutacije virusov niso nič novega in bolj so okužbe v določeni populaciji razširjene, več je možnosti za nastanek mutacij. Kaj je za zdaj res znanega o novi različici, kakšne spremembe v genomu virusa so opazili?

"V genetskem zaporedju nove različice so doslej našteli več kot 17 sprememb, raztresene so po različnih delih genoma, vendar jih je kar precej zgoščenih v tistem delu genetskega zapisa, ki kodira tako imenovano virusno konico oziroma protein S. To je struktura, rogelj, ki štrli iz virusa in ki ga ta uporablja, da se z njim pritrdi na naše celice. Prav nove spremembe v genetskem zapisu  utegnejo virusu pomagati pri tem, da se še trdneje pritrdi oziroma prilepi na celice. Spremembe v tem območju dednega zapisa povzročajo dvoje posledic: na eni strani spreminjajo njegovo obliko, to pomeni, da se lahko imunskemu sistemu predstavi v nekoliko drugačni podobi ‒ dolgoročno bi to lahko ogrozilo predviden imunski odziv, ki naj bi ga sprožila nova cepiva. V tem se tudi skriva nevarnost, da bi virus dolgoročno ušel učinku cepiva. A to je dolgoročna domneva, za katero nimamo dokazov. Z večjo gotovostjo pa se lahko opremo na tiste spremembe, zaradi katerih bi se lahko virus še bolje pritrjeval na naše celice, na neki način postal še bolj lepljiv. Prav to bi povečalo njegovo virulentnost oziroma učinkovitost širjenja. Tudi to je za zdaj še sklepanje, še vedno nimamo dovolj dokazov. Nekaj pa jih le imamo. Če si ogledate zemljevid žarišč okužb v naši državi, lahko brez pretiranega truda opazite, da je razsoj okužb ponekod veliko večji kot drugod; to bi lahko pripisali novi različici virusa. Jasno je opaziti, da razrast okužb izvira le iz peščice okuženih pred nekaj meseci. V samo treh mesecih se je nova različica tako razširila, da v nekaterih delih države povzroči do skoraj 60 odstotkov novih okužb. In prav ti deli države imajo tudi najvišje odstotke novih okužb."

"Spremembe v dinamiki širjenja okužb bi lahko pripisali novi različici virusa in prav to nas skrbi. To pa še ne pomeni, da nova različica povzroča tudi hujši potek bolezni. Za zdaj predvidevamo, da je odgovorna predvsem za večje število novih okužb, a to hkrati prinese še nekaj: več je okuženih, več je tudi takih, pri katerih se bo bolezen razvila v hujšo obliko. Tako lahko govorimo tudi o povečanju števila huje bolnih."

 

Mnenja v virološki stroki so sicer različna. Nekateri virologi zavračajo pretirano zaskrbljenost, češ da še nobeden izmed doslej odkritih izolatov nove različice ni pokazal jasne biološke osnove za boljši prenos med ljudmi; trdijo tudi, da ni jasnih dokazov za resnejšo patogenezo. Kako utemeljeno je sicer sklepanje o bioloških značilnostih virusa le na podlagi epidemioloških podatkov? 

"Kot sem rekel, za zdaj je za kakršne koli trditve še zgodaj, trenutno imamo na voljo precej surove podatke. Na podlagi opazovanja števila okužb je mogoče sklepati, da mora imeti virus nekakšno prednost v primeri z drugimi različicami v obtoku. V treh mesecih mu je uspelo preskočiti s povzročitelja le nekaj posamičnih okužb na dominantno frakcijo v kar nekaj regijah države. Tega ne moremo pripisati golemu naključju, nekaj mora biti na tej različici, da je lahko tako prodorna. Ali to pomeni, da ima kompetitivno prednost pred drugimi sevi virusa? Mislim, da je razumno razmišljati o tem, da se nekaj takega zares dogaja, pa vendar je treba upoštevati še nekaj: take vrste sprememb v genomu virusa nastajajo pogosto. Zelo verjetno je, da so navzoče tudi v drugih državah, v katerih pa virusu morda manj učinkovito sledijo, redkeje analizirajo genom iz vzorcev bolnikov. V Veliki Britaniji smo jih bili sposobni najti, v kakšni drugi državi pa jim morda take spremembe pobegnejo z radarja in se jih niti ne zavedajo."

Trenutno na Otoku pospešeno zbirate podatke o poteku okužb pri posameznikih, okuženih s to različico, in širjenju epidemije. Je znano že kaj novega?

"Trenutno zbiramo informacije o tem, kakšne različice virusa nosijo posamezni okuženi in kaj se v nadaljnjem poteku okužbe dogaja z njimi. Potrebujemo čas, da bomo lahko z večjo gotovostjo sklepali, kako hude okužbe povzroča nova različica, kolikšna je smrtnost, kolikšno število ljudi je okuženih in tako naprej. Kot pravim, za zdaj nimamo dokazov, da bi lahko nova različica povzročala hujšo obliko bolezni kot že obstoječe, le širi se učinkoviteje. Opravljajo analize, strokovnjaki preučujejo tudi učinkovitost cepiva in iščejo kakršne koli odmike od predvidene stopnje učinkovitosti pri tistih, ki so cepljeni z novim cepivom. Za zdaj kaže, da nova različica ne spodnaša učinkov novega cepiva in da bo ustrezno delovalo še naprej."

"Novo različico so odkrili septembra, okužbo je prestregel konzorcij laboratorijev, ki spremlja in analizira genom novega koronavirusa pri okuženih posameznikih. Doslej so analizirali 140 000 genskih zapisov virusa iz bolnikov; pri tem je začela nova različica v zadnjih tednih postajati vse bolj prepoznavna na njihovem radarju. In od tedaj opažajo, da ga je v populaciji vse več. Tako so ga po mesecu dni od odkritja našli že v vsakem četrtem odvzetem vzorcu bolnika v posameznih delih države, decembra pa se je ta delež v teh predelih Velike Britanije zvišal na od 50 do 62 odstotkov vseh na novo analiziranih genomov. Gre predvsem za vzhod oziroma jugovzhod Velike Britanije in London, v teh regijah se je pogostost te različice izrazito povečala. Prav nič presenetljivo pa ni, da so do zdaj novo različico našli že skoraj povsod po državi. Ko imamo opravka s precej mobilno populacijo na geografsko majhnem delu sveta, ni potrebno veliko časa, da se take okužbe hitro razširijo, še posebno če imajo po virulentnosti prednost pred do zdaj bolj običajnimi sevi virusa."

 

Kako je novico o različici sprejela britanska javnost? Kako odmeva v Veliki Britaniji?

"Novico so sporočili na nenavaden način. V javnost jo je pred približno tednom med poročanjem v parlamentu poslal minister za zdravje Matt Hancock. Brez opozorila, brez vnaprej sklicane novinarske konference, brez kakršnega koli sporočila za javnost. To je vodilo v prezgodnje in pretirane sklepe velikega dela medijev, ki so novico seveda pograbili in vest je v naslednjih dneh preplavila prve strani časopisov; to je – razumljivo – povzročilo veliko zaskrbljenosti v javnosti. Špekulacije so cvetele, a brez kakršnih koli trdnih dokazov. Na ključne informacije še vedno čakamo, mislim pa, da bi lahko to novico z javnostjo delili bolje in bolj premišljeno. Ni naletela na dober odziv, še posebno zaradi takojšnje in nenadne zaostritve nekaterih ukrepov, ki so jih nameravali za božič sprostiti. Številni so to pospremili s strahom, veliko ljudi je zelo vznemirjenih, jeznih in zaskrbljenih. Vse to se dogaja hkrati z novim valom okužb. Trenutno se vsi tolažimo, da bomo imeli vsaj prihodnje leto boljši božič, kot bo letošnji, in … odkrito – težko bo slabši, kajne?"

Še tole hipotetično vprašanje: Če nenadnega hitrega razsoja okužb na koncu ne bi mogli pripisati novi različici, kaj bi bil lahko še vzrok?

"Najverjetneje povečanje števila okužb v nekaterih najbolj prizadetih delih države povzroča nova različica, ob tem pa lahko tudi vidimo, da okužbe naraščajo povsod po državi. Za to je več vzrokov: prvič, smo sredi zimskega obdobja, ko se sezonski virusi tudi bolje širijo. To se da pojasniti tudi s tem, da preživimo pozimi več časa za zaprtimi okni in vrati, bliže drug drugemu. To izjemno poveča možnosti za širjenje okužb. Povečanje števila okužb pa lahko pripišemo tudi splošni utrujenosti od covida - 19 med ljudmi. Siti smo tega, da životarimo, da ne moremo nikamor, da lahko svobodno počnemo manj stvari. Posledica tega je, da pri osnovni higieni, vzdrževanju fizične razdalje in ohranjanju družbenih mehurčkov mečemo puško v koruzo in ukrepov ne upoštevamo več tako zavzeto kot na začetku. Svoje je dodala tudi novica o uspešnem razvoju cepiva, ki je še bolj sprostila ljudi. Veliko jih zdaj meni, da je težava epidemije rešena in da se lahko zdaj vsi skupaj malo bolj sprostimo. Tudi to je opazno povečalo število novih okužb. Vendar pa se v Veliki Britaniji še vedno ne soočamo s tako hudim povečanjem kot v nekaterih drugih evropskih državah, na primer v Nemčiji, v kateri podobno kot pri nas učinkovito spremljajo okužbe, uvajajo premišljene ukrepe, a jih je vseeno prizadela visoka smrtnost. Pri nas še nismo tam, a morda nas čaka prav to."


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Virolog Chris Smith: Nova britanska mutacija virusa je razlog za skrb

24.12.2020

O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.

Dr. Chris Smith je bil pretekli teden eden od virologov, ki je v britanski javnosti opozoril na nenaden porast primerov okužb v posameznih delih Velike Britanije in na to, da utegne biti to povezano z novo različico koronavirusa, ki ji na Otoku sledijo že od septembra. Pred leti je zaslovel kot eden od pobudnikov priljubljenega poljudnoznanstvenega podkasta The Naked Scientists in avtorjev podkastov pri revijah Nature in eLife, od tedaj se v javnosti redno pojavlja kot znanstveni komunikator zlasti na področjih mikrobiologije in virologije. Kot virolog deluje tudi v bolnišnici Addenbrooke v mestu Cambridge. Kot je povedal v intervjuju za Val 202, je nova različica koronavirusa lahko razlog za skrb, kljub temu pa je treba počakati na dodatne dokaze.

Novica o novi različici koronavirusa, ki naj bi bila bolj virulentna in se prodorneje širila, je v Veliki Britaniji sprožila veliko strahu in vznemirjenja. Ste zaskrbljeni tudi sami – kot virolog in Britanec?

"Sem zaskrbljen, a hkrati tudi pomirjen. Pomirja me, da je nadzorni sistem epidemije prepoznal novo različico in da deluje. Izkazalo se je, da se načrtno in proaktivno preverjanje in analiza genomov virusa obrestujeta. S tem lahko učinkovito spremljamo njegove genetske spremembe in to, kako se spreminja v času in prostoru. Tako lahko tudi pripravimo napovedi, kam se utegnejo spremembe prevesiti oziroma kam bi lahko vodile, in predvidimo nadaljnje vedenje virusa. Na podlagi tega lahko pripravimo tudi ustrezne ukrepe, ki bi mu to preprečili, namesto da nas sam preseneti. Toda res je, novi položaj je precej skrb vzbujajoč."

"Lahko bi rekel, da opazujemo virus pri začetnih korakih napredovanja k temu, da se začne še učinkoviteje širiti in prelisiči tudi cepivo. A to je za zdaj samo predvidevanje, nikakor še ne vemo, ali se bo vse skupaj zavrtelo v to smer."

 

Za viruse je znano, da nenehno mutirajo, se spreminjajo. Mutacije virusov niso nič novega in bolj so okužbe v določeni populaciji razširjene, več je možnosti za nastanek mutacij. Kaj je za zdaj res znanega o novi različici, kakšne spremembe v genomu virusa so opazili?

"V genetskem zaporedju nove različice so doslej našteli več kot 17 sprememb, raztresene so po različnih delih genoma, vendar jih je kar precej zgoščenih v tistem delu genetskega zapisa, ki kodira tako imenovano virusno konico oziroma protein S. To je struktura, rogelj, ki štrli iz virusa in ki ga ta uporablja, da se z njim pritrdi na naše celice. Prav nove spremembe v genetskem zapisu  utegnejo virusu pomagati pri tem, da se še trdneje pritrdi oziroma prilepi na celice. Spremembe v tem območju dednega zapisa povzročajo dvoje posledic: na eni strani spreminjajo njegovo obliko, to pomeni, da se lahko imunskemu sistemu predstavi v nekoliko drugačni podobi ‒ dolgoročno bi to lahko ogrozilo predviden imunski odziv, ki naj bi ga sprožila nova cepiva. V tem se tudi skriva nevarnost, da bi virus dolgoročno ušel učinku cepiva. A to je dolgoročna domneva, za katero nimamo dokazov. Z večjo gotovostjo pa se lahko opremo na tiste spremembe, zaradi katerih bi se lahko virus še bolje pritrjeval na naše celice, na neki način postal še bolj lepljiv. Prav to bi povečalo njegovo virulentnost oziroma učinkovitost širjenja. Tudi to je za zdaj še sklepanje, še vedno nimamo dovolj dokazov. Nekaj pa jih le imamo. Če si ogledate zemljevid žarišč okužb v naši državi, lahko brez pretiranega truda opazite, da je razsoj okužb ponekod veliko večji kot drugod; to bi lahko pripisali novi različici virusa. Jasno je opaziti, da razrast okužb izvira le iz peščice okuženih pred nekaj meseci. V samo treh mesecih se je nova različica tako razširila, da v nekaterih delih države povzroči do skoraj 60 odstotkov novih okužb. In prav ti deli države imajo tudi najvišje odstotke novih okužb."

"Spremembe v dinamiki širjenja okužb bi lahko pripisali novi različici virusa in prav to nas skrbi. To pa še ne pomeni, da nova različica povzroča tudi hujši potek bolezni. Za zdaj predvidevamo, da je odgovorna predvsem za večje število novih okužb, a to hkrati prinese še nekaj: več je okuženih, več je tudi takih, pri katerih se bo bolezen razvila v hujšo obliko. Tako lahko govorimo tudi o povečanju števila huje bolnih."

 

Mnenja v virološki stroki so sicer različna. Nekateri virologi zavračajo pretirano zaskrbljenost, češ da še nobeden izmed doslej odkritih izolatov nove različice ni pokazal jasne biološke osnove za boljši prenos med ljudmi; trdijo tudi, da ni jasnih dokazov za resnejšo patogenezo. Kako utemeljeno je sicer sklepanje o bioloških značilnostih virusa le na podlagi epidemioloških podatkov? 

"Kot sem rekel, za zdaj je za kakršne koli trditve še zgodaj, trenutno imamo na voljo precej surove podatke. Na podlagi opazovanja števila okužb je mogoče sklepati, da mora imeti virus nekakšno prednost v primeri z drugimi različicami v obtoku. V treh mesecih mu je uspelo preskočiti s povzročitelja le nekaj posamičnih okužb na dominantno frakcijo v kar nekaj regijah države. Tega ne moremo pripisati golemu naključju, nekaj mora biti na tej različici, da je lahko tako prodorna. Ali to pomeni, da ima kompetitivno prednost pred drugimi sevi virusa? Mislim, da je razumno razmišljati o tem, da se nekaj takega zares dogaja, pa vendar je treba upoštevati še nekaj: take vrste sprememb v genomu virusa nastajajo pogosto. Zelo verjetno je, da so navzoče tudi v drugih državah, v katerih pa virusu morda manj učinkovito sledijo, redkeje analizirajo genom iz vzorcev bolnikov. V Veliki Britaniji smo jih bili sposobni najti, v kakšni drugi državi pa jim morda take spremembe pobegnejo z radarja in se jih niti ne zavedajo."

Trenutno na Otoku pospešeno zbirate podatke o poteku okužb pri posameznikih, okuženih s to različico, in širjenju epidemije. Je znano že kaj novega?

"Trenutno zbiramo informacije o tem, kakšne različice virusa nosijo posamezni okuženi in kaj se v nadaljnjem poteku okužbe dogaja z njimi. Potrebujemo čas, da bomo lahko z večjo gotovostjo sklepali, kako hude okužbe povzroča nova različica, kolikšna je smrtnost, kolikšno število ljudi je okuženih in tako naprej. Kot pravim, za zdaj nimamo dokazov, da bi lahko nova različica povzročala hujšo obliko bolezni kot že obstoječe, le širi se učinkoviteje. Opravljajo analize, strokovnjaki preučujejo tudi učinkovitost cepiva in iščejo kakršne koli odmike od predvidene stopnje učinkovitosti pri tistih, ki so cepljeni z novim cepivom. Za zdaj kaže, da nova različica ne spodnaša učinkov novega cepiva in da bo ustrezno delovalo še naprej."

"Novo različico so odkrili septembra, okužbo je prestregel konzorcij laboratorijev, ki spremlja in analizira genom novega koronavirusa pri okuženih posameznikih. Doslej so analizirali 140 000 genskih zapisov virusa iz bolnikov; pri tem je začela nova različica v zadnjih tednih postajati vse bolj prepoznavna na njihovem radarju. In od tedaj opažajo, da ga je v populaciji vse več. Tako so ga po mesecu dni od odkritja našli že v vsakem četrtem odvzetem vzorcu bolnika v posameznih delih države, decembra pa se je ta delež v teh predelih Velike Britanije zvišal na od 50 do 62 odstotkov vseh na novo analiziranih genomov. Gre predvsem za vzhod oziroma jugovzhod Velike Britanije in London, v teh regijah se je pogostost te različice izrazito povečala. Prav nič presenetljivo pa ni, da so do zdaj novo različico našli že skoraj povsod po državi. Ko imamo opravka s precej mobilno populacijo na geografsko majhnem delu sveta, ni potrebno veliko časa, da se take okužbe hitro razširijo, še posebno če imajo po virulentnosti prednost pred do zdaj bolj običajnimi sevi virusa."

 

Kako je novico o različici sprejela britanska javnost? Kako odmeva v Veliki Britaniji?

"Novico so sporočili na nenavaden način. V javnost jo je pred približno tednom med poročanjem v parlamentu poslal minister za zdravje Matt Hancock. Brez opozorila, brez vnaprej sklicane novinarske konference, brez kakršnega koli sporočila za javnost. To je vodilo v prezgodnje in pretirane sklepe velikega dela medijev, ki so novico seveda pograbili in vest je v naslednjih dneh preplavila prve strani časopisov; to je – razumljivo – povzročilo veliko zaskrbljenosti v javnosti. Špekulacije so cvetele, a brez kakršnih koli trdnih dokazov. Na ključne informacije še vedno čakamo, mislim pa, da bi lahko to novico z javnostjo delili bolje in bolj premišljeno. Ni naletela na dober odziv, še posebno zaradi takojšnje in nenadne zaostritve nekaterih ukrepov, ki so jih nameravali za božič sprostiti. Številni so to pospremili s strahom, veliko ljudi je zelo vznemirjenih, jeznih in zaskrbljenih. Vse to se dogaja hkrati z novim valom okužb. Trenutno se vsi tolažimo, da bomo imeli vsaj prihodnje leto boljši božič, kot bo letošnji, in … odkrito – težko bo slabši, kajne?"

Še tole hipotetično vprašanje: Če nenadnega hitrega razsoja okužb na koncu ne bi mogli pripisati novi različici, kaj bi bil lahko še vzrok?

"Najverjetneje povečanje števila okužb v nekaterih najbolj prizadetih delih države povzroča nova različica, ob tem pa lahko tudi vidimo, da okužbe naraščajo povsod po državi. Za to je več vzrokov: prvič, smo sredi zimskega obdobja, ko se sezonski virusi tudi bolje širijo. To se da pojasniti tudi s tem, da preživimo pozimi več časa za zaprtimi okni in vrati, bliže drug drugemu. To izjemno poveča možnosti za širjenje okužb. Povečanje števila okužb pa lahko pripišemo tudi splošni utrujenosti od covida - 19 med ljudmi. Siti smo tega, da životarimo, da ne moremo nikamor, da lahko svobodno počnemo manj stvari. Posledica tega je, da pri osnovni higieni, vzdrževanju fizične razdalje in ohranjanju družbenih mehurčkov mečemo puško v koruzo in ukrepov ne upoštevamo več tako zavzeto kot na začetku. Svoje je dodala tudi novica o uspešnem razvoju cepiva, ki je še bolj sprostila ljudi. Veliko jih zdaj meni, da je težava epidemije rešena in da se lahko zdaj vsi skupaj malo bolj sprostimo. Tudi to je opazno povečalo število novih okužb. Vendar pa se v Veliki Britaniji še vedno ne soočamo s tako hudim povečanjem kot v nekaterih drugih evropskih državah, na primer v Nemčiji, v kateri podobno kot pri nas učinkovito spremljajo okužbe, uvajajo premišljene ukrepe, a jih je vseeno prizadela visoka smrtnost. Pri nas še nismo tam, a morda nas čaka prav to."


03.04.2020

Katja Perat: Kapitalizmu bi se lahko pridružil še popoln nadzor nad državljani

Pesnica in pisateljica Katja Perat živi v Združenih državah v mestu St. Louis. Opisuje ameriško življenje, zdravstveni sistem in politiko v času epidemije.


02.04.2020

dr. Dan Podjed: Jezi me kult amaterizma

Antropolog dr. Dan Podjed tudi o tem, zakaj ga jezi kult amaterizma.


02.04.2020

Imunski sistem v marsičem ostaja velika neznanka

Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.


02.04.2020

Prof. dr. Sergio Romagnani, klinični imunolog z Univerze v Firencah

Epidemiološka študija v kraju Vo’ Euganeo v italijanski Benečiji je pokazala, da je veliko število okuženih s koronavirusom asimptomatičnih, v istem trenutku pa so ti posamezniki odličen vir prenosa okužb naprej.


02.04.2020

dr. Mojca Matičič: Ljudje sprašujejo, kako je z omejitvijo gibanja

Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.


01.04.2020

Jure Leskovec: Okužbam še vedno sledimo kot v starih časih

Z Juretom Leskovcem o tem, kako bi lahko sodobna tehnologija občutno zajezila širjenje pandemije. Glede varnosti in varovanja zasebnosti gre po njegovem v teh primerih iskati srednjo pot.


01.04.2020

Matjaž Gruden, Svet Evrope

Matjaž Gruden, Svet Evrope, o tem, kje je meja med izrednimi ukrepi v izrednih razmerah in pretiranimi ukrepi z izgovorom izrednih razmer.


31.03.2020

Andrej Šter: Če stopimo skupaj, znamo in zmoremo

Ime meseca marca je Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed mnogih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.


31.03.2020

Alma Sedlar: Ne pustimo jim, da izkoristijo krizo

Krizno obdobje predstavlja tudi veliko tveganje za korpucijo, saj se morajo zaradi zaostrenih razmer odločitve sprejemati hitro, nadzorni mehanizmi pa temu pogosto ne sledijo.


31.03.2020

Raziskovalci hitijo, vendar čas ni njihov zaveznik

Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay


30.03.2020

Primož Velikonja: Urgenca v času epidemije

Kako v času epidemije koronavirusa delujejo urgence in kako se je spremenila dinamika delovanja zdravstvenih domov? Pojasnjuje Primož Velikonja, vodja urgence v Zdravstvenem domu Kočevje


28.03.2020

Status študenta med pandemijo

Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.


27.03.2020

Apostolos Staikos: Izolacija je v migrantskih centrih na grških otokih nemogoča, bojimo se katastrofe

Kakšne so razmere v največjem migrantskem centru na Lezbosu in kako so na otoku pripravljeni na morebitno širjenje virusa.


27.03.2020

Dr. Mojca Matičič: Japonsko zdravilo za koronavirus prihaja v Slovenijo

Pogovor z dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu, ki ga dobite na telefonski številki 080 14 04. Najnovejše informacije uradnih virov o razvoju epidemije.


26.03.2020

Pater Karel Gržan: Zdaj moramo poglabljati človečnost

Pater Karel Gržan o samoti, pandemiji strahu, virusu in globalni ekonomiji.


26.03.2020

Andrej Šter o aktualnih podatkih Slovencev v tujini

Andrej Šter je vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve, ki se z ekipami trudi, da bi vsem Slovencem iz tujine zagotovil varno vrnitev domov.


26.03.2020

Matija Peterlin, profesor interne medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi UCSF

Svet še nikoli ni bil tako globalen, kot je ta hip, to nenazadnje dokazuje tudi pandemija. Kot opaža naš sogovornik, se takšni izbruhi dogajajo na približno deset let, a le pri tem najnovejšem so padle vse geografske meje. V San Francisco smo poklicali profesorja doktorja Matijo Peterlina. Na Univerzi Kalifornije UCSF poučuje interno medicino, mikrobiologijo in imunologijo.


26.03.2020

Koronavirus od A do Ž

Četrtkov Svetovalni servis namenjamo razumevanju novega koronavirusa, o katerem se na spletu in na družbenih omrežjih širi nemalo neresnic, polresnic in nepreverjenih informacij. Kako deluje in kako se razvija? Zakaj se tako dobro prenaša, koliko pomagajo maske in razkužila, kako mu uspe pretentati naš imunski sistem, ali se prenaša tudi po zraku, koliko pomaga dezinfekcija ulic in ali lahko znova zbolimo? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.


25.03.2020

Marcel Štefančič

Marcel Štefančič o koronavirusu, kapitalizmu, Italiji in naši prihodnosti.


25.03.2020

Srećko Horvat: Priče smo radikalni preobrazbi sveta

Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.


Stran 10 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov