Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Italijani si ne znajo predstavljati dneva, ko bodo maske le še spomin

20.10.2021

Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.

Iz Lombardije, pokrajine v Italiji, ki jo je prvi val epidemije najbolj prizadel, se nam je oglasila Maja Stepančič. Tam je preverila, kakšno je življenje po epidemiji covida-19. Spomnimo, da so ravno v Italiji lani odkrili prvega pacienta s koronavirusom v Evropi, Italija pa je bila potem tudi ena najbolj prizadetih zahodnih držav. Imela je izjemno strogo zaprtje, ljudje niso smeli niti iz svojih stanovanj, danes pa je tam povsem drugače.

"Ulice so polne, lokali, ki so utrpeli veliko škodo, spet obratujejo. Niso vsi odprti, tudi ob krajšem sprehodu po središču mesta vidimo povsem zaprte lokale, a vendar se je življenje v določeni meri vrnilo v stare tirnice. A Italijani ostajajo previdni, v zaprtih prostorih še vedno vsi nosijo maske, peljala sem se s podzemno železnico in tam ni bilo niti enega, ki ne bi imel maske. Tukajšnji sogovorniki so mi dejali, da se tiste, ki ne nosijo mask, opozori. In čeprav nisem verjela, da nekdo resnično opozarja ljudi na podzemni, naj si nadenejo masko čez nos, pa sem potem tudi sama to doživela. Mlajši fant se je pogovarjal po telefonu, brez maske na ustih in starejša gospa ga je opozorila, naj si jo nadene. In brez protesta si jo je fant nadel. Italijani so povsem posvojili maske, ni jim nič nenavadnega, če jih morajo nositi. Tako je že skoraj leto in pol in pravijo, da si ne predstavljajo dne, ko bodo maske samo še spomin. Nasprotno, tukaj celo pravijo, da bi morale maske ostati obvezne v določenih zaprtih prostorih, kot je denimo podzemna železnica."

V Italiji zaradi ukrepov in cepljenja potrjujejo majhno število pozitivnih, včeraj jih je bilo v celotni državi 2697, kar je 0,4 odstotka, opravljenih je bilo 662.000 testov. V Italiji je določen odstotek precepljenosti prebivalcev proti covidu mogoče pripisati tudi temu, da si nikoli več ne želijo podoživeti tistega, kar so doživeli lani. Po najnovejših podatkih naj bi bilo polno cepljenih kar 82 odstotkov ljudi: "Imunolog Sergio Abrignani pravi, da je možno pripisati uspeh cepilne kampanje in dobremu stanju Italije tudi odločnosti vlade, ki kljub protestom ne spušča kriterijev."

Po letu in pol od izbruha covida-19 v Evropi pa je Maja obiskala tudi mesto Codogno, kjer je zbolel pacient številka ena.

"Prodajalec sadja in zelenjave, ki je doma v kraju Lodi, v bližini Codogna, mi je dejal, da se je velikost njihovega pokopališča podvojila od epidemije. Tako imajo domačini vseskozi pred očmi, če tako rečem, posledice tistega obdobja. V Codognu so 21. februarja lani prepoznali prvega pacienta, 38-letnega Mattio, ki je bil priključen na respirator mesec dni. Po tem dogodku je bilo tudi to mesto mesto duhov. Povsem drugačno kot danes, pravi Marinella, lastnica enega od lokalov v središču Codogna, ki pravi, da pozna Mattio, saj velikokrat spije kavo pri njej. Ko jo vprašam, kaj je glavna tema pogovorov z gosti, ustreli, da nikakor ne covid. Spet klepetajo o vsakdanjih rečeh, kako gre otroku v šoli, kako je v službi, kaj bodo kuhali za večerjo … skratka, običajen delovni dan v Codognu."


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Italijani si ne znajo predstavljati dneva, ko bodo maske le še spomin

20.10.2021

Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.

Iz Lombardije, pokrajine v Italiji, ki jo je prvi val epidemije najbolj prizadel, se nam je oglasila Maja Stepančič. Tam je preverila, kakšno je življenje po epidemiji covida-19. Spomnimo, da so ravno v Italiji lani odkrili prvega pacienta s koronavirusom v Evropi, Italija pa je bila potem tudi ena najbolj prizadetih zahodnih držav. Imela je izjemno strogo zaprtje, ljudje niso smeli niti iz svojih stanovanj, danes pa je tam povsem drugače.

"Ulice so polne, lokali, ki so utrpeli veliko škodo, spet obratujejo. Niso vsi odprti, tudi ob krajšem sprehodu po središču mesta vidimo povsem zaprte lokale, a vendar se je življenje v določeni meri vrnilo v stare tirnice. A Italijani ostajajo previdni, v zaprtih prostorih še vedno vsi nosijo maske, peljala sem se s podzemno železnico in tam ni bilo niti enega, ki ne bi imel maske. Tukajšnji sogovorniki so mi dejali, da se tiste, ki ne nosijo mask, opozori. In čeprav nisem verjela, da nekdo resnično opozarja ljudi na podzemni, naj si nadenejo masko čez nos, pa sem potem tudi sama to doživela. Mlajši fant se je pogovarjal po telefonu, brez maske na ustih in starejša gospa ga je opozorila, naj si jo nadene. In brez protesta si jo je fant nadel. Italijani so povsem posvojili maske, ni jim nič nenavadnega, če jih morajo nositi. Tako je že skoraj leto in pol in pravijo, da si ne predstavljajo dne, ko bodo maske samo še spomin. Nasprotno, tukaj celo pravijo, da bi morale maske ostati obvezne v določenih zaprtih prostorih, kot je denimo podzemna železnica."

V Italiji zaradi ukrepov in cepljenja potrjujejo majhno število pozitivnih, včeraj jih je bilo v celotni državi 2697, kar je 0,4 odstotka, opravljenih je bilo 662.000 testov. V Italiji je določen odstotek precepljenosti prebivalcev proti covidu mogoče pripisati tudi temu, da si nikoli več ne želijo podoživeti tistega, kar so doživeli lani. Po najnovejših podatkih naj bi bilo polno cepljenih kar 82 odstotkov ljudi: "Imunolog Sergio Abrignani pravi, da je možno pripisati uspeh cepilne kampanje in dobremu stanju Italije tudi odločnosti vlade, ki kljub protestom ne spušča kriterijev."

Po letu in pol od izbruha covida-19 v Evropi pa je Maja obiskala tudi mesto Codogno, kjer je zbolel pacient številka ena.

"Prodajalec sadja in zelenjave, ki je doma v kraju Lodi, v bližini Codogna, mi je dejal, da se je velikost njihovega pokopališča podvojila od epidemije. Tako imajo domačini vseskozi pred očmi, če tako rečem, posledice tistega obdobja. V Codognu so 21. februarja lani prepoznali prvega pacienta, 38-letnega Mattio, ki je bil priključen na respirator mesec dni. Po tem dogodku je bilo tudi to mesto mesto duhov. Povsem drugačno kot danes, pravi Marinella, lastnica enega od lokalov v središču Codogna, ki pravi, da pozna Mattio, saj velikokrat spije kavo pri njej. Ko jo vprašam, kaj je glavna tema pogovorov z gosti, ustreli, da nikakor ne covid. Spet klepetajo o vsakdanjih rečeh, kako gre otroku v šoli, kako je v službi, kaj bodo kuhali za večerjo … skratka, običajen delovni dan v Codognu."


22.04.2020

Poročilo EBU: V času kriz se ljudje množično obrnejo na javne radiotelevizije

Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.


22.04.2020

Domovi starejših: Na oknu, glej, obrazek bled ...

Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.


22.04.2020

Upanja več tudi zaradi potencialno učinkovitih zdravil

Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.


21.04.2020

dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu

Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.


19.04.2020

Roman Jerala

Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.


17.04.2020

Alenka Zupančič: Z vici lahko dobro izpostavimo paradokse v družbi

Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.


17.04.2020

Kolaps glasbenega ekosistema

Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.


17.04.2020

Turizem je zamrznil, ne bo pa ga konec

Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.


15.04.2020

dr. AndraŽ Teršek: Želim si, da bi nas nagovarjala stroka

Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.


15.04.2020

Prvi respiratorji niso bili naprave, ampak kar – študenti

Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.


14.04.2020

Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu

S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?


11.04.2020

Koronavirus v poplavi matematičnih modelov – kateremu zaupati?

O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.


10.04.2020

Dr. Sašo Dolenc: Upam, da se bo znanost bolj odprla

Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal


10.04.2020

Steven Pedigo o prilagajanju mest po epidemiji

Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.


09.04.2020

Jernej Šček, tržaški filozof

O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.


09.04.2020

Paolo Giordano, italijanski fizik in pisatelj

Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.


08.04.2020

Boštjan Videmšek: Zdrava pamet je marsikdaj alibi za nespametne reči

Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.


08.04.2020

Alenka Knez: Starši bodo zdaj videli, da delo učitelja ni kar tako

Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.


07.04.2020

Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu

Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.


04.04.2020

Zemljina pljuča zaradi koronaukrepov manj obremenjena

Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.


Stran 9 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov