Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
910 epizod
910 epizod
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
To soboto se začenja že 14. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, v nedeljo pa s slovesno podelitvijo stanovskih nagrad Teden slovenske drame, ki bo trajal 13 dni. Povzeli bomo nekaj izvlečkov minulega Sejma otroške knjige v Bologni, ki ga je obiskal naš dopisnik. Obiskali smo novo stalno razstavo v Slovenskem šolskem muzeju v glavnem mestu z naslovom "»Šola je zakon« - o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas«. Za zaključek smo strnili vtise sredi tedna odprte fotografske razstave "Onkraj objektiva" v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Tedenski pregled kulturnega dogajanja začenjamo s Slovenijo na beneškem Bienalu, nadaljujemo z vprašanjem, kaj se dogaja z ukrajinsko kulturno dediščino, Pripovedovalskim festivalom, posvetili se bomo tudi razstavi Pošasti so ljudje v Novi Gorici. Slikar Zdenko Huzjan razstavlja v dveh ljubljanskih galerijah, poročamo tudi o pionirkah slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, Robertu Prosserju v Ljubljani in nagradi Alferda Kolleritsca, ki jo je prejel Aleš Šteger.
Začenjamo s skupinsko razstavo v ljubljanski Cukrarni z naslovom Vračanje pogleda, njihovo letošnjo osrednjo, nadaljujemo z najnovejšo pregledno razstavo v Narodni galeriji Nove pridobitve od 2011-2021, slišali pa boste tudi pogovor z Natašo Bučar, direktorico Slovenskega filmskega centra o letošnjih načrtih in pridobitvah Baze slovenskih filmov. V precep smo vzeli tudi simpozij o Nobelovcu Joseju Saramagu na začetku tedna v Ljubljani, napovedujemo Kavč festival in jubilejne 30. dneve komedije v Celju prihodnji teden. In naš odmev na odprto javno pismo zaposlenih Moderne galerije za razrešitev trenutnega direktorja Aleša Vaupotiča. FOTO: Z razstave Vračanje pogleda v Cukrarni VIR: cukrarna.art
Tokrat smo zbrali nekaj odzivov ukrajinskih ustvarjalcev in razumnikov na rusko agresijo na Ukrajino. Napovedujemo festivala Fabula in Rdeče zore, predstavljamo prenovo gospodarskega poslopja ob Prešernovi domačiji v Vrbi, opozarjamo na razstavo Umetnik – zbiratelj – javnost v ljubljanski Mestni galeriji in poročamo o seji Nacionalnega sveta za kulturo na temo Nazaj h kulturi.
Govorili bomo o različnih razumevanjih pravkar sprejetega strateškega predloga državne resolucije za kulturo do konca desetletja in možnostih za njegovo uresničevanje, o razpisni politiki ministrstva za kulturo, državnih odlikovanjih trem glasbenim umetnikom, 30 letih samote in sramote fenomena izbrisanih. Ogledali pa smo si dve razstavi v glavnem mestu, v ŠKUC-u "Nove prakse, nova orodja", v Galeriji Tobačna 001 pa "Čudoviti obraz umetne inteligence". Pred koncem pa o novi spominski knjigi o aleksandrinkah v obujenih pismih moža in žene, avtentičnem dokumentu s prvega desetletja italijanske okupacije Primorske.. Na fotografiji predsednik Pahor predstavniku izbrisanih Irfanu Beširoviću - 26.2.2022: ... sprejmite, prosim, iskreno opravičilo v mojem imenu in imenu države za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, opravičilo za kršenje človekovih pravic in vse krivice ter trpljenje, ki ga je vam in vašim družinam povzročilo to dejanje. VIR: Urad Predsednika RS
Vtisi s seje odbora za kulturo v državnem zboru ter novinarske konference društva Asociacija kažejo, da na tem področju vlada veliko nestrinjanje med ministrstvom za kulturo ter opozicijo in predstavniki nevladnih organizacij. Še prej bomo pogledali, kakšen program bo maja prinesel 57. festival Borštnikovo srečanje v Mariboru. Posvetili se bomo tudi književnosti in predstavili letošnjega prejemnika literarne nagrade pont – nemškega pesnika, esejista in prevajalca Jana Wagnerja, ki ga med drugim odlikuje zavzetost za mednarodno povezovanje. Sledilo bo povabilo na razstavo priznanega slikarja Zdenka Huzjana, ki v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja predstavlja dela zadnjih dvajsetih let, na koncu pa se vprašajmo še, kaj prinaša Mednarodno leto stekla.
Vtisi s seje Odbora za kulturo v Državnem zboru ter novinarske konference društva Asociacija kažejo, da na tem področju vlada globoko nestrinjanje med Ministrstvom za kulturo ter opozicijo in predstavniki nevladnih organizacij. Še pred tem pogledamo, kakšen program bo maja prinesel 57. festival Borštnikovo srečanje v Mariboru. Obračamo se tudi k literaturi in predstavljamo letošnjega prejemnika literarne nagrade pont – nemškega pesnika, esejista in prevajalca Jana Wagnerja, ki ga med drugim odlikuje zavzetost za mednarodno povezovanje. Sledi povabilo na razstavo priznanega slikarja Zdenka Huzjana, ki v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja predstavlja dela zadnjih dvajsetih let, na koncu pa se vprašamo še, kaj prinaša mednarodno leto stekla. Foto: Kolaž logotipov Ministrstva za kulturo in društva Asociacija, vir: FB stran društva Asociacija in Wikivir
Izpostavljamo štiri razstave. Društvo oblikovalcev Slovenije spodbuja h kritičnemu razmisleku o pomenu slovenskega oblikovanja z razstavo Design Konsum, ki so jo zasnovali kot dolgo mizo s krožniki. Deluje lahko tudi kot parafraza zadnje večerje, saj se je društvo znašlo v težavnem finančnem položaju. Portrete udeležencev mednarodnih srečanj PEN na Bledu si je mogoče ogledati na razstavi Vsak portret neponovljiv, enkraten svet: risbe Melite Vovk. Temna stran meseca se nadaljuje v Temno stran, ki jo je prinesla epidemija, razstavo Cvetke Hojnik v galeriji Nova Gorica. Italijansko-nemška umetnica Rosa Barba pa je ljubljansko Cukrarno z video in skulpturnimi deli preoblikovala v nekakšno celostno umetnino. Začenja se tudi cikel Mozartin, že dvajsetič.
Kot smo že vajeni bo osrednja slovenost ob kulturnem prazniku potekala na predvečer, 7. februarja v Cankarjevem domu. Podeljene bodo Prešernove nagrade za življenjski opus in nagrade Prešernovega sklada. Celotna zasnova prireditve je tokrat v rokah Katje Pegan, režiserke in direktorice koprskega gledališča. V oddaji boste slišali tudi stališče Društva Asociacija, ki opozarja na zaskrbljujoči status kulturnega sektorja. V Ljubljani se je te dni mudil bosanski pisatelj Dževad Karahasan. Obiskali smo mednarodni simpozij, posvečen slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. Poročamo pa tudi o dobitnici nagrade modra ptica ter o dveh novih razstavah.
Kot smo že vajeni, bo osrednja slovenost ob kulturnem prazniku potekala na predvečer, 7. februarja v Cankarjevem domu. Podeljene bodo Prešernove nagrade za življenjski opus in nagrade Prešernovega sklada. Celotna zasnova prireditve je tokrat v rokah Katje Pegan, režiserke in direktorice koprskega gledališča. V oddaji boste slišali tudi stališče Društva Asociacija, ki opozarja na skrb zbujajoči status kulturnega sektorja. V Ljubljani se je te dni mudil bosanski pisatelj Dževad Karahasan. Obiskali smo mednarodni simpozij, posvečen slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. Poročamo pa tudi o dobitnici nagrade modra ptica ter o dveh novih razstavah.
O 5. izvedbi Zimskega festival, pa o štirih razstavah: v Muzeju novejše zgodovine se z razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov, poslanih leta 1942 spominjajo 77. obletnice osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, na Ptuju je na ogled razstava šestnajstih slovenskih umetnic z naslovom Umetnost nima spola, v Velenju se predstavlja Katja Felle z razstavo 500 gigabajtov, v Mestnem muzeju v Ljubljani več avtorjev razstave z naslovom Urbane prerokbe – Življenje v Ljubljani leta 2100 pogleduje v prihodnost prestolnice, predstavljamo pa tudi z monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Nataše Golob ter mednarodni simpozij Pogledi na umetnost Draga Jančarja.
O 5. izvedbi Zimskega festival, pa o štirih razstavah: v Muzeju novejše zgodovine se z razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov, poslanih leta 1942 spominjajo 77. obletnice osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, na Ptuju je na ogled razstava šestnajstih slovenskih umetnic z naslovom Umetnost nima spola, v Velenju se predstavlja Katja Felle z razstavo 500 gigabajtov, v Mestnem muzeju v Ljubljani več avtorjev razstave z naslovom Urbane prerokbe – Življenje v Ljubljani leta 2100 pogleduje v prihodnost prestolnice, predstavljamo pa tudi z monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Nataše Golob ter mednarodni simpozij Pogledi na umetnost Draga Jančarja.
Predstavljamo nekaj dogodkov, ki zaznamujejo Plečnikovo leto in posebej 150-letnico arhitektovega rojstva. Opozarjamo na priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti – zlato plaketo je prejela Dragica Čadež Lapajne. Vabimo na razstave Taljenje, Koža in Za Borisa, ki so vse na ogled v Ljubljani, napovedujemo pa tudi dogodke ob Molierovem letu. Kulturno panoramo pripravljamo sodelavci Uredništva za kulturo Programa Ars.
Začenjamo s t.im. besedo leta, vedno bolj razširjanim in tudi tako vzdrževanim medijskim fenomenom, nadaljujemo pa z odmevom na zavrnitev predlogov priznanih, nekaterih tudi nagrajenih kolektivov na programskem razpisu ministrstva za kulturo - ali so kulturne razlike pri nas res postale tako velike ...? Povzemamo pogovor prevajalca Boruta Kraševca z biografinjo Dostojevskega Ljudmilo Ivanovno Saraskino, in z avtorjem knjige Penelopin vrt, akademikom Kajetanom Gantarjem. Ogledali smo si razstavo Dušana Kirbiša Predmeti in podobe v Galeriji Murska Sobota in razstavo Gustava Gnamuša Lambda v Galeriji Equrna v Ljubljani. Imamo pa tudi prve vtise s pravkar odprte pregledne razstave večletnega projekta Festivala Račka v Celju z naslovom, Po resničnih dogodkih: Prostori in artikulacije seksualnosti. Foto: In kaj ko bi besede leta prihajale iz knjig? V VEDNOST Erbario-4d.jpg VIR: https://www.ideegreen.it/erbario-fai-da-te-133746.html
Za začetek gostimo letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja za ohranjanje pisne kulturne dediščine, ki ga od l.2008 podeljuje NUK - to sta dr. Janez Šumrada in dr. Miran Košuta, profesor na Univerzi v Trstu. Leto 2022 je vlada razglasila za Plečnikovo in Tartinijevo leto, nadaljujemo pa z razstavami. V ljubljanski« Bežigrajski galeriji 2« smo obiskali pregledno pokojnega likovnika Marka Šušteršiča, v piranski Mestni galeriji pa razstavo Joni Zakonjšek. Opozorili bomo na letošnje 3 evropske prestolnice kulture, Novi Sad, Kaunas in Esch-sur-Alzette, na koncu pa povzeli ministra za kulturo, ki je te dni predstavil osrednje dosežke pravkar minulega predsedovanja Vlade RS Svetu EU na področju kulture.
Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je še eno nečloveško leto za nami, pa to ne drži v celoti, saj se je v iztekajočem se letu zgodilo nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Evropa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi epidemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti.
Pester pregled kulturnega dogajanja tedna bomo začeli s prvim nagrajencem Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij, Jožetom Brumnom, nadaljevali pa bomo s knjigo in razstavo Fabiani - Plečnik - Vurnik ter bibliofilsko izdajo knjige Stati inu obstati. Ob pogovorih o vizualni umetnosti in Nodierjevi nagradi bomo obiskali še Mizarski muzej v Solkanu in se spomnili na včerajšnji 40. rojstni dan gledališča Ane Monro.
Po pol stoletja se je prepoznavnih 13 filmov kot sta npr. Kekec in Na svoji zemlji, vrnilo iz hrambe v beograjski Kinoteki v filmski arhiv državnega arhiva, posebej vabimo na pogovor z letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Pavlom Učakarjem, povzemamo letošnje Jurčičevo leto, sledijo razstave: Odjuga, zgodbe o identitetah v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in Srečanje. Dotik in odtis, pokojne češke slikarke Adriene Šimotove v MGLM v Ljubljani, "Piranska dela Mihe Maleša" v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu, in Fragile-Krhko, Mareka Schovaneka v Mestni galeriji Ptuj. Foto: Miha Maleš: Piran vir: https://museu.ms/collection/object/37770/piran
Na začetku bomo povzeli v petek, 3. decembra, na dan rojstva pesnika, na Ta veseli dan kulture objavljena imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada za prihodnje leto. Prejemnikom najvišjih državnih kulturnih nagrad jih podelijo na dan njegove smrti, 8. februarja. Sledile bodo teme: kaj pomeni izbor slikarja Marka Jakšeta kot slovenskega predstavnika na Beneškem bienalu prihodnje leto. Izpostavili bomo na knjižnem sejmu izbrano knjigo leta, roman Erice Johnson Debeljak Devica, kraljica, vdova, prasica, in prejemnico nagrade Fabjana Hafnerja za prevod dela Petra Handkeja Amalijo Maček. Spomnili se bomo slovenskega festivala v Bruslju pred zaključkom predsedovanja vlade RS Svetu Evropske unije. Povzeli bomo prvine treh odprtih razstav, Čas pozabe, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, Človek in hrana: v začaranem krogu, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri ter razstavo ob 90-letnici rojstva Franceta Balantiča v Kamniku. Za konec pa še povzetek decemberskega meseca ilustracije v ljubljanski Vodnikovi domačiji. Foto: Z ene od razstav eruditskega slikarja Marka Jakšeta Vir: BoBo, MMC RTVSLO
Govorili bomo o odstopu direktorja Drame Igorja Samoborja, zakaj bo do začetka januarja zaprta izpostava Narodnega muzeja na Metelkovi ulici v Ljubljani, Cofestivalu, razstavah Vračanja Mete Krese, retrospektivi Ludvika Pandurja v Mariboru ter Gorjanci med Rimom in Bizancem v Dolenjskem muzeju. Predstavili bomo tudi mlada nagrajenca knjižnega sejma, zvočno knjigo Deseti brat in kaj je tam počel program Ars.
Neveljaven email naslov