Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Podpisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Bil je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar.
V slovenskem literarnem prostoru mu doslej ni bilo odmerjene veliko pozornosti, kar pa se bo morda spremenilo s prvim knjižnim izborom njegove poezije. Pripravil in prevedel ga je Peter Svetina, izšel pa je pod naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Podpisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Bil je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar.
V slovenskem literarnem prostoru mu doslej ni bilo odmerjene veliko pozornosti, kar pa se bo morda spremenilo s prvim knjižnim izborom njegove poezije. Pripravil in prevedel ga je Peter Svetina, izšel pa je pod naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi.
Založba Malinc bo letos zaznamovala desetletnico delovanja. Ves ta čas s svojimi izdajami in projekti kaže visoko družbeno zavest in izjemen posluh za ranljive družbene skupine: brezposelne, samozaposlene, bralno ovirane osebe – predvsem osebe z disleksijo; ozavešča o migracijah ter podpira raziskovanja osebnih, družinskih in lokalnih zgodovin izseljevanja oziroma priseljevanja. Ob vsem tem skrbi za večjo raznolikost naše knjižne ponudbe, uveljavila pa se je tudi kot promotor slovenske književnosti v španskem govornem področju.
Irena Matko Lukan je dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Že vrsto let predava staršem, učiteljicam, vzgojiteljicam o temah s področja vzgoje in izobraževanja, pa tudi o pomenu branja in pripovedovanja. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše, danes je stalna strokovna sodelavka revij Cicido in Ciciban. Je (so)organizatorka in (so)vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, bila je sourednica zbornika Beremo skupaj, soavtorica v priročniku Branje za znanje, branje za zabavo. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. Tokrat z njo ponovno o tem, kdaj in kako začeti otroka privajati na knjigo in branje.
Razmislek o tem, kakšne so bolj in kakšne manj uspešne spodbude za branje, nadaljujemo ob Gibanju bralna značka, ki je na področju bralne kulture dejavno že več kot šest desetletij, od leta 2019 pa je vpisano tudi v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Bralna značka dobri dve desetletji živi tudi kot predšolska dejavnost, poudarja pomen medgeneracijskega in družinskega branja, intenzivno pa misli tudi na bralno ovirane ljudi. Z mag. Tilko Jamnik in pisateljem Slavkom Preglom.
Dobrih štirinajst dni že poteka letošnji mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ga skupaj s partnerji tradicionalno organizira Miš založba. Eno izmed osnovnih poslanstev festivala je povezovanje in nadgrajevanje prizadevanj za spodbujanje k branju. In prav v kontekstu motivacijskih oblik za branje nas tokrat najbolj zanima. Gostimo predstavnico založbe Ireno Miš Svoljšak in dr. Gajo Kos, pisateljico, urednico in avtorico letošnje festivalske knjige.
O čem govorimo, ko govorimo o otroški književnosti, o čem, ko govorimo o mladinski? Kaj je tisto, kar neko mladinsko ali otroško literarno delo naredi za dobro, za tako kakovostno, da se uvrsti na priporočilni seznam tovrstne literature? Katere so najpogostejše hibe manj kakovostne mladinske ali otroške literarne produkcije? Je didaktičnost sestavni del literature za mlade? O teh in drugih vprašanjih, ki se odpirajo ob književnosti za mlade bralce, ponovno z dr. Tino Bilban, predsednico Slovenske sekcije IBBY, pisateljico, urednico in kritičarko.
Založba Goga se je v štiriindvajsetih letih, kolikor jih je minilo od njene ustanovitve, uveljavila kot eden najbolj prepoznavnih in kvalitetnih akterjev na našem knjižnem prizorišču. Že od samih začetkov pa založba ni usmerjena le v izdajanje knjig, temveč k osnovi te dejavnosti: k spodbujanju bralne kulture. Pri tem se s temu namenjenimi projekti pogosto ciljno usmerjajo k ranljivim družbenim skupinam. Gostimo predstavnici založbe Vesno Kelbl Canavan in Jedrt Jež Furlan.
Po toku navzgor. Tako je naslov antologije sodobne kratke pripovedi severnoameriških Indijancev, ki je ravnokar izšla pri založbi Litera. Pod projekt, prvi tovrstni pri nas, se podpisuje pesnica in prevajalka, poznavalka sodobne ameriške književnosti dr. Kristina Kočan, ki je besedila izbrala, prevedla in knjigo tudi uredila. Slikovit nabor indijanskih leposlovnih glasov odstira literarno ustvarjalnost severnoameriških staroselcev, tematizira vprašanja, s katerimi se kot družba in posamezniki soočajo, predvsem pa tudi razbija stereotipe, s katerimi jih žal še zmeraj prepogosto povezujemo.
Nikoli ni prepozno, knjižni prvenec Tadeje Krečič Scholten, prinaša šestnajst zgodb, ki jih odlikujejo izreden čut za pripovedovanje, slikovita, čutno nazorna pisava, posluh za humor. In to je le nekaj značilnosti teh besedil, ki pogosto tematizirajo izgubo, osamljenost, ljubezen, občutje zapuščenosti.
Leto 2022 je pomembno za državljane Brazilije, saj to leto zaznamuje 200 let njene neodvisnosti. To državo tokrat predstavljamo prek velikana brazilske književnosti, Machada de Assisa. Avtor, ki se je rodil 17 let po ustanovitvi Brazilskega cesarstva, je globoko zaznamoval mednarodni literarni prostor; v slovenščini smo ga prvič lahko brali konec leta 2012, ko je pri založbi Sanje izšel izbor njegovih zgodb Dušeslovec in druge zgodbe: pripravila in prevedla ga je Katja Zakrajšek. Leta 2017 je v prevodu Mojce Medvedšek pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa najprej izšel verjetno njegov najbolj priznani roman Posmrtni spomini Brása Cubasa, lani pa še roman Quincas Borba.
Zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature? Na to vprašanje odgovarjamo s prevajalko Veroniko Rot, ki predstavlja življenje in delo te velike argentinske pisateljice, ob tem pa spregovori tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Kako letošnja dobitnica nagrade Slovenskega knjižnega sejma za najboljši knjižni prvenec, Natalija Milovanović, in dobitnik nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca, Tomaž Potočnik, vidita svoje ustvarjanje? Kakšna je bila pot, ki ju je vodila v jezikovne svetove, kako ju določajo? In predstavljamo tudi odlomke iz njunih izbranih del.
Raziskujemo zanimive literarne krajine.
Vsakemu od nas se je že kdaj zgodilo, da je izgubil svoje veselje. In izgubil ga je tudi medved iz pravljice Medved in klobuk. Kaj storiti, ko ostanemo brez veselja? Je pomembno, da znamo v življenju stati na pravem mestu? In kaj in kje je pravo mesto? Zakaj je dobro, če znamo na stvari pogledati z različnih zornih kotov? O tem razmišljamo s pisateljico, pesnico in pravljičarko Anjo Štefan. Oddaja je nastala kot del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.
Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.
Vsak človek živi malo po svoje, vsak je drugačen od drugih: nekateri so bolj, drugi manj pogumni, nekateri bolj radodarni, drugi bolj stiskaški, nekateri veseli in razigrani, spet drugi bolj zadržani. Prav vsak od nas pa se kdaj znajde v stiski in največje olajšanje je, če nam takrat kdo priskoči na pomoč, tako kot Pikec priskoči na pomoč Petri. Pikčev prvi superjunaški primer je ena izmed radiofonsko obdelanih pravljic, ki so nastale v okviru projekta B-AIR, v sklopu bolnišničnega radia. Z njeno avtorico Gajo Kos, pisateljico, prevajalko, urednico, kritičarko in doktorico znanosti s področja mladinske književnosti smo razmišljali o superjunakih, bolj in manj pravljičnih svetovih, o hibah mladinske književnosti in še marsičem. Oddaja je nastala kot del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V okviru projekta B-AIR, v sklopu bolnišničnega radia, namenjenega malčkom, otrokom in mladostnikom, ki se zaradi različnih zdravstvenih razlogov znajdejo za krajši ali daljši čas v bolnišnici, so lani nastale štiri pravljice priznanih slovenskih ustvarjalcev. Njihove umetniške vsebine so usmerjene k temu, da otrokom olajšajo bivanje v bolnišničnem okolju, zmanjšujejo njihov strah in napetost. Poseben čar jim daje radiofonska obdelava, nad katero so pod režijsko taktirko Saške Rakef bdeli izbrani ustvarjalci programa Ars. V ciklu poletnih oddaj Literarna matineja, ki se bodo zvrstile do 10. avgusta, lahko ponovno prisluhnete pravljicam in kratkim pogovorom z njihovimi avtorji. Začenjamo s pravljico pisateljice in igralke Nataše Konc Lorenzutti. Oddaja je nastala kot del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Trst in tržaški prostor sploh sta zelo posebna v geopolitičnem, kulturnem in zgodovinskem pogledu, kar je izrazito tudi v leposlovju, ki ga pišejo tam živeči ustvarjalci. Tržaškost in del njene literature je pod drobnogled vzela Vilma Purič, svoje izsledke pa objavila v zajetni monografiji z naslovom Sodobne tržaške pesnice. Knjiga je izšla pri Založbi Mladika v sodelovanju z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in intelektualec ak. Zorko Simčič je danes eden najvidnejših predstavnikov kanona slovenske literature: njegov roman Človek na obeh straneh stene, ki je prvič izšel v Argentini leta 1957, velja za enega prvih slovenskih modernih romanov; njegovo dramo Zgodaj dopolnjena mladost iz leta 1967 je Taras Kermauner umestil med najbolj vznemirljiva sodobna slovenska dramska dela, roman Poslednji deseti bratje, izšel je leta 2012 in leto pozneje je Zorko Simčič prejel Prešernovo nagrado, pa je dr. Matevž Kos označil za véliki roman slovenske postmoderne književnosti 21. stoletja. Katere teme, katera vprašanja označujejo osnovno problematiko Simčičevega literarnega opusa? V čem je prebojnost njegovih del? Smo Slovenci v zadnjih desetletjih razvili pravo odprtost za reševanje vprašanj, ki jih tematizirajo? In, ne nazadnje: je hitra naknadna kanonizacija Simčičevih del, ki je sledila njegovi vrnitvi v domovino, nadoknadila štiri desetletja molka o njem? O tem z dr. Matevžem Kosom in dr. Branetom Senegačnikom.
Vsaka študijska smer ima enega ali več znamenitih profesorjev – na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti je bil med njimi zagotovo dr. Evald Koren. Izpit iz njegovega predmeta Uvod v primerjalno književnost je veljal za prvo sito bodočih komparativistov. Strog, izjemno natančen, a pošten profesor se je ves posvetil književnosti in poučevanju, vendar za časa življenja ni objavil knjige. So pa monografijo s Korenovimi znanstvenimi in strokovnimi prispevki pripravili njegovi kolegi; osem let po Korenovi smrti je tako pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izšla knjiga Od Antigone do Zolaja; uredila jo je dr. Seta Knop, obsežno spremno besedo pa je prispeval prof. dr. Tone Smolej.
Neveljaven email naslov