Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
179 epizod
179 epizod
Raziskujemo zanimive literarne krajine.
Žiga Valetič je človek mnogoterih s knjigo povezanih vlog; del sebe je – kot avtor, prevajalec, urednik, založnik ali oblikovalec – vtisnil v približno tisoč knjig. Ob tem je tudi njihov zbiratelj – in, seveda, bralec. Svoja razmerja s knjigami doživeto in večplastno ubesedi v knjigi Nomadi med platnicami, izšla je pri Cankarjevi založbi, katere obsežni del je namenjen tudi poklicu grafičnega oblikovalca knjig. In o tem ima Valetič za povedati veliko tehtnega, kot grafični oblikovalec se je namreč kalil že na prehodu iz analognega v digitalni svet.
O čem govorimo, ko govorimo o pripovedi? Je kakšna razlika med rabo tega izraza v literarni vedi in spoznavni filozofiji? Je literarna oznaka kratka pripoved sinonimna z izrazom kratka proza? Kako se literarna kratka pripoved povezuje ali razhaja z zgodbo? Obstaja pripoved brez zgodbe? O pripovedi tako in razmišljamo z redno profesorico, doktorico Alojzijo Zupan Sosič, avtorico antologije najkrajše slovenske pripovedi Na balkonu visoke hiše. Za obsežni projekt je pregledala okoli 1000 knjig, pripoved pa je tudi področje njenega znanstvenega raziskovanja.
Tako kot knjiga ima tudi branje snovni in nesnovni, telesni in mentalni vidik. A medtem ko pogosto govorimo o branju kot o mentalnem procesu beročega uma, ga kot takega raziskujemo ali zgolj spodbujamo, redkeje razmišljamo o tem, da se v proces branja vključuje naše celotno telo; to je tudi vzrok za to, da na naše dojemanje besedila vplivajo naše telesne navade, in med drugim tudi za to, da fizični nosilec besedila vpliva na obliko in ritem branja. O tem, pa tudi o nevidni moči knjig, o razvoju beročega uma, o tem, kaj se dogaja v nas med branjem, in kako se v nas vpisujejo knjige s komparativistko in jezikoslovko dr. Alenko Kepic Mohar, glavno urednico Mladinske knjige in direktorico Cankarjeve založbe ter avtorico monografije Nevidna moč knjig.
Letošnji gost v fokusu festivala Vilenica, pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni predavatelj dr. Andrej Blatnik, je svojo javnosti dostopno ustvarjalno pot začel pred domala štiridesetimi leti, natančneje leta 1983, ko je izšel njegov knjižni prvenec, zbirka kratkih zgodb Šopki za Adama venijo. Do danes ji je sledilo še pet knjig kratkih ali kratkih kratkih pripovedi in pet romanov, s katerimi se je Blatnik dodobra uveljavil tudi v mednarodnem prostoru, kjer se umešča med najbolj prevajane slovenske avtorje. Kot človek mnogoterih s knjigami tako ali drugače povezanih vlog in znanj je izrazito zaznamoval naš knjižni prostor, tudi sam festival Vilenica: dolga leta je sodeloval v žiriji za srednjeevropsko nagrado Vilenica in bil med letoma 2007 in 2015 tudi njen predsednik.
Stripovska ustvarjalnost že nekaj desetletij pomembno bogati naš kulturni prostor, s svojo raznolikostjo pa širi tudi dojemanje stripa kot medija. Tokrat nas zanima predvsem razmerje med stripom in literarnimi predlogami; razmišljamo na primer o tem, ali je recepcija stripov, ki so bolj ali manj svobodne adaptacije literarnih del, nujno vezana na poznavanje literarne predloge ali tak strip deluje tudi kot samostojna celota? Kakšna naj bi bila v tovrstnih stripih naracija? Ta in širša vprašanja, ki se odpirajo ob stripovski ustvarjalnosti, pretresamo s Katjo Štesl, stripovsko kritičarko in članico uredniške ekipe revije Stripburger.
Trst in tržaški prostor sploh sta zelo posebna v geopolitičnem, kulturnem in zgodovinskem pogledu, kar je izrazito tudi v leposlovju, ki ga pišejo tam živeči ustvarjalci. Tržaškost in del njene literature je pod drobnogled vzela Vilma Purič, svoje izsledke pa objavila v zajetni monografiji z naslovom Sodobne tržaške pesnice. Knjiga je izšla pri Založbi Mladika v sodelovanju z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Z Vilmo Purič tokrat pretresamo predvsem paradigmo tržaškosti in tržaško literarno ustvarjalnost.
Duende je moč, in ne učinek, je boj, in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. V knjižni izdaji je izšlo pri založbi Sanje v dvojezični slovensko-španski ediciji, slovenski prevod podpisuje Andreja Udovč, ki je pripravila tudi skrajšano in prirejeno različico besedila s komentarji za radijsko izvedbo. Interpretira Ivan Lotrič.
Kakšni ljudje so bili pisatelji ali pisateljice, ki so danes del svetovnega kanona in s tem del šolskih kurikulov, del našega kolektivnega spomina, ki kot taki živijo v referencah umetnosti, popkulture in javnega diskurza sploh? So bili ekstravagantni geniji, nepoojmljivi čudaki, ali celo oboje hkrati ali so bili povsem običajni ljudje s svojimi hibami in krepostmi? O tem lahko razmišljate ob knjigi Napisana življenja, ki jo je podpisal Javier Marias, tudi sam klasik španske književnosti; izšla JE pri založbi Sodobnost international v prevodu dr. Barbare Pregelj.
Slovensko knjižno prizorišče je od pomladi bogatejše za novo knjižno zbirko, zbirko svetovnih in mladinskih klasik Zvezdna Beletrina. Med slovenske bralce bo v naslednjih petih letih prinesla 25 izbranih naslovov slovenskih in tujih avtorjev. Njena dodana vrednost so poglobljene spremne besede, izjemna likovna oprema in interaktivno spletno gradivo, ki dopolnjuje knjige. Predstavlja jo njena urednica, slovenistka in promotorka branja Anita Dernovšek.
Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih. Oddaja je nastala kot del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavadno slikovito in zaznamuje tudi glasbo, s katero vstopa v interakcijo.
Opus italijanskega pisatelja Prima Levija ni zelo obsežen, je pa toliko bolj tehten in je Leviju zagotovil prav posebno mesto med klasiki svetovne književnosti. Verjetno ni razgledanega bralca, ki ob omembi Prima Levija ne bi pomislil na njegovo pričevanjsko literaturo, s katero je ovekovečil grozodejstva holokavsta. A avtorjev opus ima tudi drugo stran, namreč tisto, s katero se odpira bolj kot ne čisti fikciji in njenim fantastičnim razsežnostim, opozarja Irena Prosenc, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtorju in njegovemu opusu posvetila več kot dvajset raziskovalnih let. Svoja spoznanja o ključnih vidikih ustvarjanja Prima Levija predstavlja v dvojezični italijansko-slovenski monografiji Primo Levi v ogledalu.
Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in zelo podrobno tkanje.
Iztok Osojnik je v petih desetletjih izrazito sooblikoval naš družbeni in umetnostni prostor, in sicer kot intelektualec, ustvarjalec in kot pobudnik, ustanovitelj ali soustanovitelj številnih gibanj, projektov ali ustanov. Podpisal se je pod več kot kot trideset izvirnih knjig poezije, pet romanov, več zbirk esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti in za svoja dela prejel več uglednih tujih in domačih nagrad.
V središču naše tokratne pozornosti bo večmedijska knjiga in knjiga namiznica S|PREHOD. Medtem ko je prva oznaka pri nas že sorazmerno domača, druga to ni. Kaj torej je knjiga namiznica? Je knjiga namiznica tudi vedno večmedijska knjiga? In kdo je avtor prve ali druge: so to vsi tisti, ki sodelujejo pri njenem nastajanju, je to nosilec ideje o njeni zasnovi in nastanku, je med ustvarjalci, ki jo podpisujejo, kakšna hierarhična razlika ali so vsi njeni enakovredni tvorci?
Vrednotenje literature je kompleksen in večplasten proces, v katerega smo vpleteni domala vsi. Ne nazadnje namreč vrednostni odnos do knjig izražamo že zgolj z odločitvijo za branje ali nebranje. Katere oblike vrednotenja literature pa so najbolj izstopajoče? Katere najbolj tehtne in celo daljnosežne? Kaj v knjigah iščejo profesionalni kritiški bralci in kaj akademski? Koliko o vrednosti knjige povesta nagrada, ki jo prejme, ali njena uspešnost med bralci?
Hermana Melvilla, klasika sodobne ameriške književnosti, slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem romanu Moby Dick ali pa po noveli Bartleby, pisar, ki je pri nas doživela že lepo recepcijo – bila je prestavljena na gledališke odre, posvečen pa ji je tudi zbornik razprav. Bartleby, pisar je v prevodu Polone Glavan izšel tudi v knjigi Tri novele (Knjižnica Kondor), in sicer v družbi še dveh Melvillovih reprezentativnih besedil: novele Benito Cereno, prevedel jo je Janko Trupej, in novele Billy Bud, mornar v prevodu Alenke Moder Saje.
Pretežnemu delu slovenskih bralcev je leposlovje nemške romantike verjetno najbolj znano prek njegovih največjih predstavnikov, kot so Göthe, Heine ali pa Hölderlin. Antologija Tišji glasovi, ki je nedavno izšla pri založbi Družina, pa – kot pove že njen naslov – daje glas tistim, ki so doslej pri nas odzvanjali tišje. Vezna nit te edinstvene knjige je seveda – glasba.
Fant ob izhodu iz deških let opazuje življenje v zgodnjih šestdesetih letih - na videz drobne dogodke, ki pa nekatere posameznike potegnejo v katastrofo. Kot plaz, ki dobiva vse večjo moč. Z Dragom Jančarjem o njegovem najnovejšem romanu razmišlja Vlado Motnikar.
Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.
Neveljaven email naslov