Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ameriška pesnica Jean Valentine se je rodila leta 1934 v Chicagu. Živela je večinoma v New Yorku, kjer je leta 2020 tudi umrla.
Napisala je veliko pesniških zbirk, ki so zbudile pozornost pri kritikih in bralcih. Jean Valentine je za svojo poezijo dobila državno nagrado National Book Award in se uvrstila med finaliste za Pulitzerjevo nagrado.
Za Literarni nokturno je Miriam Drev izbrala pesnitev iz njene enajste zbirke Razbij steklo, ki je izšla leta 2010. Pesnitev je posvečena človečnjaku Lucy; to je 3,2 milijona let staro fosilno okostje človeškega prednika, ki so ga odkrili leta 1974 v Hadarju v Etiopiji.
Prevod Miriam Drev,
interpretacija Saša Mihelčič,
glasbena oblikovalka Nina Kodrič,
mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden,
režija Klemen Markovčič.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.
43 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Ameriška pesnica Jean Valentine se je rodila leta 1934 v Chicagu. Živela je večinoma v New Yorku, kjer je leta 2020 tudi umrla.
Napisala je veliko pesniških zbirk, ki so zbudile pozornost pri kritikih in bralcih. Jean Valentine je za svojo poezijo dobila državno nagrado National Book Award in se uvrstila med finaliste za Pulitzerjevo nagrado.
Za Literarni nokturno je Miriam Drev izbrala pesnitev iz njene enajste zbirke Razbij steklo, ki je izšla leta 2010. Pesnitev je posvečena človečnjaku Lucy; to je 3,2 milijona let staro fosilno okostje človeškega prednika, ki so ga odkrili leta 1974 v Hadarju v Etiopiji.
Prevod Miriam Drev,
interpretacija Saša Mihelčič,
glasbena oblikovalka Nina Kodrič,
mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden,
režija Klemen Markovčič.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.
Bulat Okudžava (9. maj 1924) se je kot prostovoljec bojeval v Rdeči armadi. Po vojni je diplomiral iz filologije, poučeval ruščino na podeželskih šolah, pozneje pa je bil urednik v Moskvi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel peti svoje pesmi ob spremljavi kitare. Postal je simbol ohranjene liberalne kulture v Sovjetski zvezi, njegove pesmi so bile polne humanizma. Bulat Okudžava je umrl v Parizu leta 1996. Predstavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Ruske pesmi. Prevajalec: Ivan Verč, interpret: Boris Juh, režiserka: Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko, Ana Rozman, leto nastanka: 2004.
Hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka Dubravka Ugrešić v odlomku besedila Evropa v sepiji opisuje ozračje sestanka predstavnikov iz različnih vzhodnoevropskih držav v Bratislavi pred kakim desetletjem. To je bila spodbuda za njen razmislek in nepopustljivo oster zapis o stanju Slovanov, kot pravi sama, v novih družbenih in političnih okvirih. Govori o sedanjosti, ki preteklost brez kakršnih koli razlik pretvarja v poceni spominke, v prihodnosti pa je le še neizbežnost skorajšnjega konca: kar smo imeli nekoč za satirično distopijo, danes neopazno živimo. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, interpretka Lena Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Posneto leta 2018.
Avtofikcijska žanrsko hibridna knjiga Toxic Eve Mahkovic opisuje bivanjsko tesnobo mlade ženske, ki ji ni lahko živeti, čeprav ima, po vsem sodeč, uspešno življenje, ženske, ki je prezaposlena sama s sabo, kot je večina nas, samo da to odprto priznava, ter poskuša sproti sestavljati nekakšen zemljevid same sebe. Toxic je prežet z osebno perspektivo pisateljice – knjiga je sestavljena iz portretov in avtoportretov, mitov, analiz serij, razgradnje konceptov in se izteče v nekakšen divji seznam, naslovljen Vertigo. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz prvega dela knjige z naslovom Oktober: Avtoportreti. Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Pesniška zbirka Od sončnega vzhoda do njegovega zahoda Czesława Miłosza, ki je izšla leta 1974, vsebuje dvaindvajset pesmi in daljšo istoimensko modernistično pesnitev. V Literarnem nokturnu se posvečamo sedmim izmed omenjenih dvaindvajsetih, v katerih načenja temeljna bivanjska vprašanja, pa tudi vprašanje vesti, na katero marsikdo v današnjem svetu vse prerad pozabi. Prevajalka Jana Unuk, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Danica Ručigaj (1934, Skopje), po očetu Slovenka, velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, ker je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra. Prevajalka: Maja Kovač; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Publicistka in novinarka, profesorica in književnica je svoje pesmi je imenovala srčnice, saj so prihajale iz srca - čiste in nepotvorjene. V njih se veseli polnega življenja in sprejema njegovo zemeljsko končnost ter se v stiku s Presežnim zaveda enosti vsega. Igralka Nina Valič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Koder. Posneto leta 2024.
Več kot 400 književnih prevodov iz 26 jezikov je impresivna zapuščina jezikoslovca, urednika in velikega prevajalca Janka Modra (1914–2006). Kot je ob Modrovi sedemdesetletnici napisal Kajetan Gantar, bi »bilo brez Modrove prevodne žetve naše literarno obzorje siromašnejše, naša materinščina pa prikrajšana za številne presenetljive besedne zveze in izrazne možnosti«. Ob 110. obletnici Modrovega rojstva obujamo spomin nanj kot na pesnika, in sicer s šestimi soneti iz njegove knjige 225 sonetov z naslovom Sla spomina. Sonetni venec sonetnih vencev je Moder na pamet sestavljal v povojnem zaporu, pozneje pa je izšel pri Mohorjevi založbi. Interpretacija: Majda Grbac, režija: Ana Krauthaker, glasbena oprema: Marko Stopar, mojster zvoka: Staš Janež. Leto nastanka: 2004. Redakcija: Andrej Arko, Maja Žvokelj.
Kratki roman - morda povest Nenavadna bralka je leta 2007 izdal angleški pisatelj Alan Bennett. Nenavadna bralka iz naslova je angleška kraljica Elizabeta; ta naključno zaide v bibliobus, ki je parkiran pred Buckinghamsko palačo in si izposodi knjigo. Postane strastna bralka, kar popolnoma spremeni njen pogled na svet, pa tudi na vladanje in kraljevske dolžnosti. Prevod Miha Avanzo, interpretacija Ivo Ban, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2024.
Za ta praznik dela smo izbrali malce bolj humoren pogled na delo, in sicer britanskega pisatelja Jeroma Klapke Jeroma, avtorja del, ki sodijo med najbolj duhovita v zgodovini literature. Med temi so Dnevnik romanja, Trije možje se klatijo in Trije možje v čolnu. V zadnjem se George, Harris in pripovedovalec J. utrujeni, vsega siti, bolni, skratka komaj še pri življenju, odločijo, da potrebujejo oddih in se v družbi psička Montmorencyja odpravijo na potovanje s čolnom po Temzi. Nekega dne Harris predlaga, da bi J. in George veslala, on sam pa bi krmaril. J. ni navdušen in njegov predlog vzame kot iztočnico za razpravo o svojem odnosu do dela in kako rad ga ima pravzaprav. Knjigo Trije možje v čolnu je prevedla Maja Kraigher. Interpretira Klemen Janežič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, urednika oddaje Matej Juh, Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
Praznični Literarni nokturno prinaša izbor pesnikov, rojenih okoli leta 1900, in njihovi ubeseditvi dela. To v verzih avtorjev iz motiva prerašča v temo, katere sestavni del so družbene krivice, razlike in izkoriščanje človeka, vse to torej, kar žal ni bilo aktualno le v prvi polovici 20. stoletja, ko pesmi nastale. Slišali bomo pesmi Edvarda Kocbeka, Toneta Seliškarja, Franceta Oniča, Srečka Kosovela, Anice Černej in Vide Taufer. Izbor Tina Kozin, interpretacija Akira Hasegawa, glasbena oprema Gregor Stermecki, ton in montaža Sonja Strenar, režija Petra Tanko. Produkcija 2007.
Francoski pesnik Marc Delouze (roj l. 1942 v Parizu) je prvo pesniško zbirko Spomini iz hiše besed objavil leta 1971. Sledile so številne druge pesniške zbirke, potem pa se je odločil za dvajset let molka. V tem času je ustanovil literarno organizacijo Poetična preddverja. Njegova pesniška pot se je nadaljevala s pesniško zbirko Pesem dežel (2014). Delouze, ki je večkrat gostoval tudi pri nas, je znan po inovativnih pristopih v podajanju svoje poezije, za katero sta značilna blag odklon v nadrealizem in nenavadna liričnost. Prevedla Vera Pejović in Peter Semolič, interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka: 2015.
Klemen Jelinčič Boeta se je že podpisal pod vrsto zanimivih knjig, trenutno pa prevaja apokrifne spise in snuje prvo pesniško zbirko. Iz nje lahko slišimo cikel pesmi Besede. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Karl Kraus – rodil se je na današnji dan pred 150 leti, umrl pa leta 1936, je bil avstrijski novinar, kritik, dramatik in pesnik, ki je vzbujal pozornost s svojimi bleščeče izraženimi satiričnimi idejami in obvladovanjem jezika. Velja za enega pomembnih pisateljev iz obdobja prve svetovne vojne, čeprav zaradi kompleksnega pisateljskega sloga njegova dela niso zelo široko znana. Kraus je bil judovskega rodu, obiskoval je dunajsko univerzo, vendar je študij opustil in se preživljal kot pisatelj. Leta 1899 je ustanovil literarno in politično revijo Bakla (Die Fackel), ki je ugasnila leta 1936 z vzponom nacizma v Avstriji. Istega leta je Kraus umrl. Njegovo pisanje je izbrušeno, zlasti v zbirkah aforizmov ter v zbirkah esejev. V drami Zadnji dnevi človeštva je obsodil nesmiselnost prve svetovne vojne. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov esej z naslovom Ali je mučenje v Avstriji odpravljeno? Izšel je leta 1903, gre pa za napad na skupino findesieclovskih novinarjev, ki so se spravljali na skladatelje, kot so bili Smetana, Bruckner in Hugo Wolf. Prevod Janez Gradišnik, interpret Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
Človek, ki je pomembno oblikoval slovenski odpor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno je bil gotovo Edvard Kocbek. Knjiga Pričevanja, ki jo je za založbo Mladinska knjiga leta 2004 uredil Andrej Inkret, prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Ta morda najbolj kompleksno izraža njegovo intelektualno in umetniško zavzetost. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz 9. februarja 1943 iz dela Slovenska revolucija, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
William Shakespeare (krščen 26. aprila 1564) velja za največjega dramatika vseh časov; ob tragedijah so odlične tudi njegove zgodovinske drame in komedije (Kar hočete je na ogled v ljubljanski Drami). Veliki dramatik je bil tudi pesnik, med drugim je napisal več kot 150 sonetov. Leta 1965 jih je poslovenil Janez Menart, štirideset let pozneje pa še Srečko Fišer. Izbrali smo nekaj značilnih Shakespearjevih ljubezenskih sonetov v Fišerjevem prevodu (objavljenem pri Cankarjevi založbi). Interpret Željko Hrs, avtor prevoda Srečko Fišer, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
Triinšestdesetletni francoski pisatelj in oglaševalec Grégoire Delacourt je prvi roman Družinski pisatelj objavil pri petdesetih letih in dosegel izjemen prodajni uspeh, naslednji roman Seznam mojih želja pa še večjega, prav tako gledališka predstava, prirejena po tem besedilu. Grégoire Delacourt je prejemnik številnih nagrad, bil je nominiran tudi za prestižno Goncourtovo nagrado. V romanu Ženska, ki se ni postarala iz leta 2018 preizprašuje možnost, ali je mogoče ustaviti čas, se upreti bolečemu, neizogibnemu in neizprosnemu staranju. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Grški pesnik Titos Patrikios, ki se je rodil leta 1928 v Atenah, je zadnji živeči predstavnik povojne pesniške generacije. Med drugo svetovno vojno se je udeležil partizanskega odporniškega gibanja, pozneje je bil kot levičar pregnan na otoka Makronisos in Ai Stratis. Študiral je v Franciji, pozneje pa delal pri Unescu v Parizu in Rimu. Deloval je tudi kot odvetnik, sociolog in literarni prevajalec. Izdal je 28 knjig poezije in proze. Njegova prva pesniška zbirka Kolovoz je izšla leta 1954. Sodi med ustanovne člane revije Umetniški pregled, v kateri objavlja članke in kritike. Njegova dela so bila prevedena v francoščino, flamščino, nemščino in nizozemščino. Je prejemnik številnih pomembnih grških in mednarodnih literarnih nagrad. Izbor pesmi je za Literarni nokturno prevedla Lara Unuk. Interpretira Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Pisatelj Franjo Frančič v zbirki kratkih proznih besedil, mogoče celo pesmi v prozi, s pojmi in motivi iz literarnih del slovenskih in tujih avtorjev vabi k branju. Svetovni dan knjige je pravšnja priložnost, da jim prisluhnemo. Igralec: Branko Jordan, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Alma Kužel, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Produkcija: 2015
"Pomlad, ki mi nisi všeč, o tebi / hočem reči, da za vogalom neke ceste / tvoja napoved me je ranila kot / rezilo ... " Prevajalka Jolka Milič, igralca Vesna Jevnikar in Marko Mandič, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser Igor Likar. Posneto leta 2010.
Pesnik in prevajalec Robert Bly (1926–2021) predstavlja enega izmed vrhov sodobne ameriške poezije, z njim je razcvet doživela tudi ameriška poezija v prozi. Njegove pesmi v prozi zaznamujeta na videz preprost jezik in skoraj plastičnost, s katero avtor podaja izseke vsakdana. A že njihov meditativni ritem in refleksija, ki jih obdaja, dajeta slutiti, da avtorja bolj kot površje opisanega prizora zanima nekaj drugega, namreč kompleksnost sveta, ki se svetlika tudi iz njegovega najmanjšega drobca. Izbor Blyjeve poezije je narejen iz knjige Segati k svetu. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Jože Valentič; interpret: Uroš Maček; glasbena opremljevalka: Sara Železnik; mojster zvoka: Nejc Zupančič; posneto leta 2013.
Neveljaven email naslov