Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Morje in mi

362 epizod

Morje in mi

362 epizod


V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.

19.06.2023

'Plovila duhov' v Beneški laguni odstranjuje organizacija Venice Lagoon plastic free

Kje v Sloveniji lahko lastnik zakonito odloži svoj odrabljen čoln iz kompozita in steklenih vlaken? Trenuten ogovor je: nikjer. Na lastne stroške ga mora odpeljati v tujino, v katero od pooblaščenih podjetij za razgradnjo. Kar ni poceni. Podobne razmere so tudi drugod po Evropi. Zato odrabljeni čolni brez znanega lastnika svojo pot prepogosto zaključijo v naravi. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili v Beneško laguno. Po nekaterih ocenah je namreč v njej zapuščenih več sto ali celo do dva tisoč odrabljenih čolnov. Imenujejo jih ghost boats ali plovila duhov. V neprofitni organizaciji Venice lagoon plastic free pa so se odločili, da zavihajo rokave, odstranijo plovila in zanje najdejo rešitev, ki podpira krožno gospodarstvo, kar pri ravnanju s temi odpadki podpira tudi Evropska komisija.


12.06.2023

Piran ima nov izobraževalno-raziskovalni Center o delfinih

V Piranu je zaživel multimedijski Center o delfinih. Društvu Morigenos se je tako po dolgih letih prizadevanj uresničila želja o izobraževalno-raziskovalnem središču o delfinih, ki živijo v slovenskem morju in okoliških vodah. Center je dejansko stična točka med znanostjo in javnostjo, saj omogoča tako raziskovanje kot poljudno širjenje znanj o delfinih in celotnem morskem okolju ter opozarja na pomen znanosti pri njegovem ohranjanju.


05.06.2023

Svetovni dan oceanov v znamenju zgodovinske zmage za njihovo zaščito

Časi se spreminjajo. Tudi za oceane, bi lahko povzeli letošnje geslo Združenih narodov ob prihajajočem svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Po skoraj dveh desetletjih trdih pogajanj je bil namreč v začetku marca dosežen zgodovinski sporazum. Podpisnice so se dogovorile, da bodo do leta 2030 zaščitile tretjino odprtih morij. O pomenu zaščite morij, ki pripadajo vsemu človeštvu, smo se pogovarjali z Robertom Turkom, okoljevarstvenikom in predsednikom strokovne skupine za posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje. Slišali boste tudi, zakaj je spomladi obiskal znamenito zaščiteno morsko območje Portofino v Italiji.


20.05.2023

Albanija zaščitila Vjoso, zadnjo veliko divjo reko v Evropi

V oddaji se tokrat odpravljamo v Albanijo, kjer je bil marca ustanovljen Narodni park divje reke Vjosa. Gre za zadnjo veliko neokrnjeno reko v Evropi, ki je v celoti zaščitena. Sprva so na njej načrtovali gradnjo hidroelektrarn, vendar so se zdaj odločili za trajnostni razvoj in ohranjanje narave. Prvi narodni park divje reke v Evropi je plod sodelovanja med albansko vlado, nevladnimi organizacijami ter lokalnimi in mednarodnimi strokovnjaki, vključno z dr. Andrejem Sovincem, ki že vrsto let v različnih državah svetuje pri projektih za varstvo narave. Povabili smo ga, da nam podrobneje predstavi izjemen naravni park Vjose, ki bo lokalnim prebivalcem, med drugim, dal možnost razvoja zelenega turizma.


15.05.2023

Ledolomilec Laura Bassi dosegel najjužnejšo točko zemeljske oble

V oddaji tokrat predstavljamo izjemno odprava na Antarktiko. Tržaški kapitan Franco Sedmak je na svojo prvo odpravo na belo celino odplul že leta 2005. Večnemu pustolovcu je sodelovanje s tržaškim Inštitutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko pisano na kožo. Raziskovalce je najprej vozil na krovu Explore, od leta 2019 pa je kapitan edinega italijanskega ledolomilca Laura Bassi opremljenega za raziskovanje polarnih morij. Na letošnji odpravi je s svojo drznostjo poskrbel še za prepoznavnost italijanskega raziskovalnega programa na Antarktiki. Konec januarja je zaplul do najjužnejše točke, ki jo je do sedaj dosegla kakšna posadka. Dosežen rekord je odmeval v svetovnih medijih. Ledolomilec je zdaj že varno privezan v Žavljah, Špela Lenardič pa je Franka Sedmaka obiskala na krovu.


08.05.2023

Jadrnica s posebnim sporočilom obiskala Koper

Na poti med Trstom in Genovo se je nedavno v Kopru ustavila jadrnica s posebnim sporočilom. Jadrnica New Zeland Endevour, letnik 1992, ima sicer bogato tekmovalno preteklost, med drugim je bila zmagovalka šeste jadralne tekme okrog sveta, danes poznane kot The Ocean Race. Pred nekaj leti so ji ob predelavi vdahnili nov pomen. Prilagojena je namreč plovbi za osebe s posebnimi potrebami. To izjemno jadrnico in njeno ekipo prostovoljcev na krovu iz videmskega društva FAI Sport predstavljamo v tokratni oddaji. Pogledali smo tudi v Piranski zaliv, kjer se bo čez nekaj dni zasidrala prva izmed šestnajstih letošnjih potniških ladij. V turističnem gospodarstvu menijo, da je to velik potencial za destinacijo, v društvu Morigenos pa opozarjajo na večji podvodni hrup. Tokratno oddajo sta pripravili Tjaša Lotrič in Škamperle.


01.05.2023

Bomo na morju videli tovorne jadrnice?

Kako bo ladijski promet prispeval k uresničevanju cilja Evropske unije, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna? V katere smeri se razvijajo ladijski pogoni na alternativna goriva? Zakaj so električni ladijski motorji primerni predvsem za priobalno plovbo? Kakšne težave trenutno predstavlja pogon na vodik? Kaj pa veter, se morda vračajo tovorne jadrnice? Ali pa bodo trgovske ladje škodljive izpuste omejevale s souporabo različnih čistejših virov energije? In kako zeleni prehod v ladijskem prometu spodbujata mednarodna in evropska zakonodaja? O vsem tem, pa tudi o prvem okoljskem poročilu o pomorskem prometu na območju Evropske unije, govorimo v tokratni oddaji Morje in mi. Nastala je s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.


10.04.2023

Triglav po svetovnih morjih

Monografija 'Triglav po svetovnih morjih: Splošna plovba in njena flota skozi čas' avtorja Jožeta Utenkarja nas popelje v bogato zgodovino slovenskega pomorstva. V čas, ko so pomorščaki s ponosom, veseljem in z veliko predanostjo podjetju širili dober glas o Splošni plovbi po vsem svetu. V svojem delu je avtor podrobno popisal vse ladje našega ladjarja, ki jih je bilo skupno več kot sto, in zbral več kot 300 njihovih fotografij. Monografijo je nedavno predstavil v informacijskem centru piranskega Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu. Več o knjigi, za katero je gradivo zbiral dobrih 15 let, pa tudi o svoji poklicni poti, zavezani pomorstvu, je avtor povedal v tokratni oddaji.


03.04.2023

Odločen ne vsakemu poskusu prisvajajanja obale

V Sloveniji, kljub nenehnim pritiskom, dostop do morja ostaja prost. Je javno dobro. A se prav tako vedno znova pojavljajo poskusi omejevanja tega dostopa, oziroma, želje po privatizaciji priobalnega pasu. Ti poskusi se skrivajo pod pretvezo vrste razlogov, zakaj bi moral biti sprehajalcem onemogočen dostop do določenega odseka ob morju, ali morda do plaže. Kot pravi Borut Jerman iz koprske Pine, ki je leta 2018 organizirala odmevno akcijo prvega skupnostnega načrtovanja Narišimo Obalo, to svobodo, da se ob morju prosto sprehajamo, jemljemo preveč samoumevno in ni nujno, da bo vedno tako. Zato se moramo kot družba vedno znova dejavno upreti poskusom omejevanja dostopa do morja ali privatizacije plaž. Kaj pomeni popuščanje apetitom po prisvajanju priobalnega pasu, in torej, plaž, lahko vidimo že v sosednji Italiji. Več pa v tokratni oddaji.


27.03.2023

Dviganje gladine morja: Ukrepati je treba takoj

Srednja gladina morja ob slovenski obali je višja za dobro desetino metra od tiste izpred nekaj desetletij. Posledice so že vidne na naravnih odsekih obale, predvsem pa v podnebno najbolj ranljivem Piranu. Do konca stoletja bomo za njegovo zaščito pred visokimi plimami morali vložiti 100 milijonov evrov, ocenjujejo strokovnjaki in pozivajo k hitrejšemu ukrepanju. Več o vsem v današnji oddaji Morje in mi, v kateri boste slišali še, da je slovenska obala po zadnjih opravljenih meritvah iz leta 2009 za skoraj sedem kilometrov daljša od najpogosteje uporabljene dolžine 46,6 kilometrov.


20.03.2023

Ob žetvi soli v preteklosti na morju vrvež barvitih jader

V današnji oddaji Morje in mi boste slišali, da je legendarni vlačilec piranskih solin po drugi svetovni vojni imel ime Dragonja. V času žetve so nanj privezali več maon, delovnih bark brez pogona, polnih soli, ki jih je kapitan vlačilca Giorgio Petronio odpeljal do skladišč soli. Do druge svetovne vojne pa so solinarji sol prevažali s tradicionalnimi jadrnicami. Ko je bila žetev obilna, je bilo tako vzdolž današnje slovenske obale videti vrvež barvitih jader. To je bila prava 'barcolana', ki je trajala vse poletje, v svojem delu Solinska plovila izpostavlja neutrudni raziskovalec pomorske dediščine, Pirančan Slobodan Simič Sime. Več o monografiji in nenadomestljivi vlogi bark v solinah nam bo povedal v oddaji. Nekaj spominov o kapitanu Petroniu pa bo dodal njegov sin Ferruccio.


13.03.2023

Ob Dnevu pomorstva vendarle več optimizma kot v preteklih letih

Letošnji nacionalni Dan pomorstva, 7. marec, je prinesel slavnostno rezanje traku na novem delu pomola pomorskih šol v Portorožu. Tam je namreč postavljen poligon za usposobljanje in reševanje na morju, ki je pogoj za izobraževanje pomorščakov po evropskih standardih. Naložba je pravi razvojni korak za slovensko pomorstvo, pravijo strokovnjaki z različnih področij pomorstva. Država bo še krepila varnost na morju, tudi v sodelovanju z jadranskimi državami. Slovenska pomorska dejavnost bo vse bolj zelena. Temam letošnjega nacionalnega Dneva pomorstva namenjamo tokratno oddajo.


06.03.2023

Pristanišče Trst hiti z elektrifikacijo obale, Koper gradi sončne elektrarne

Evropska pristanišča so zadnja leta vozlišča velikih sprememb, ki pospešujejo prehod v zeleno brezogljično prihodnost. Uvajajo številne ukrepe, s katerimi omejujejo največje vire onesnaževanja s prašnimi delci, hrupom in svetlobo. Pomembno vlogo pri tem igrajo denimo elektrifikacija privezov za ladje, zamenjava delovnih strojev na dizelski pogon z električnimi. Pristanišča pa prav tako postajajo pomembni proizvajalci energije iz obnovljivih virov, kot sta sonce in veter. Najhitreje zelenijo severnoevropska pristanišča z Rotterdamom na čelu, a so vse bolj trajnostna tudi ostala. V tokratni oddaji Morje in mi se je Lea Širok pozanimala, kako zelena so koprsko, tržaško in tržiško pristanišče. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.


27.02.2023

Z Vinkom Mojškercem o športnem ribolovu

V oddaji Morje in mi smo se tokrat posvetili športnemu ribolovu trnkarjenju. Koprska sekcija pri Športnem potapljaškem in ribiškem društvu Potapljači Luke Koper na tekmovanjih dosega izvrstne rezultate. Med njimi je tudi Vinko Mojškerc, ki se ponaša s številnimi naslovi in danes trenira mlade v domačem klubu in je kapetan slovenske reprezentance U21 pri Zvezi za športni ribolov. Oddajo je pripravila Vesna Potočar Godnič, brala Janja Lešnik.


20.02.2023

Mit in zgodovina potopljene epopeje

Med Izolo in Koprom je med drugo svetovno vojno potonila takrat največja in najhitrejša italijanska čezoceanska potniška ladja Rex. Bila je le pol metra krajša od slavnega Titanika, imela je kar dvanajst nadstropij in je lahko sprejela več kot 2000 potnikov. Splovili so jo tridesetih letih v ladjedelnici pri Genovi v obdobju fašističnega režima, ko je veljala za biser tehnološke in inženirske odličnosti. Leta 1944 so Rex obstreljevala zavezniška letala in ladja se je delno potopila približno 200 m od obale. Rexova zgodba je zapletena in večplastna, pod morsko gladino pa so ostali jeklo, mit in zgodovina potopljene epopeje so zapisali avtorji monografije o Rexu, ki je nastala pod okriljem Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" iz Pirana.


13.02.2023

Andrej Voje, podvodni Indiana Jones

Podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje ima za seboj več kot 1300 potopov v vseh oceanih in morjih šestih kontinentov. Razstavlja doma in v tujini in je dobitnik mednarodnih nagrad za podvodno fotografijo. Zadnja leta se je s hrvaškimi podvodnimi arheologi pogosto odpravil na najdišča v Jadranu, kjer je dokumentiral njihovo delo. Kratke filme, z naslovom Potopljene skrivnosti, je premierno predstavil v informacijskem centru Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu. Ob tej priložnosti ga je Lea Širok povabila pred mikrofon. V oddaji lahko več izveste tudi o tem, da v Akvariju Piran prvič pričakujejo naraščaj moškatne hobotnice.


06.02.2023

Podobe iz modrine

Mesojede morske spužve, volnate rakovice, inteligentne hobotnice, rak strelec, ribe gnezdilke, morski torpedo, nasedli kit v Sečoveljskih solinah, bodičasta Afrodita. Čeprav je na prvi pogled slišati, kot da smo se potopili v svet filma Avatar režiserja Jamesa Camerona, to niso izmišljeni prebivalci morja. Številne zanimivosti o omenjenih, in še mnogih drugih morskih organizmih, je v svojem zadnjem delu Podobe iz modrine nanizal dr. Lovrenc Lipej, eden naših najbolj prepoznavnih morskih biologov. Sam že vrsto let skrbi za širjenje znanj o pestrosti življenja in pomenu ohranjanja ekosistema našega morja. Redno namreč objavlja članke v časopisih, revijah in sodeluje v radijskih in televizijskih oddajah. V Podobe iz modrine je posejal tudi številne iskrice humorja. Kot je v uvodu zapisala vodja Morske biološke postaje NIB dr. Patricija Mozetič, gre za nenavadno delo, ki je redkost v slovenski naravoslovni literaturi. Podrobneje nam ga dr. Lipej predstavlja v tokratni oddaji.


27.01.2023

Na poligonu za reševanje na morju se bodo usposabljali dijaki in študentje

Ob čolnarni pomorske šole v Portorožu je že skoraj nared prvi poligon za usposabljanje in reševanje na morju. Že dolgoletna so prizadevanja za njegovo postavitev, saj se bodo lahko na njem usposabljali tako dijaki kot študentje in pomorščaki, ki morajo ta znanja redno obnavljati. Doslej so se namreč lahko usposabljali le v tujini. Gre za pomembno pridobitev poudarjajo tako na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran ter na Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer čakajo še na uporabno dovoljenje. V tokratni oddaji pa tudi o načrtih in novostih, ki zadevajo izobraževalne programe ter izkušnjah dijakov zaključnih letnikov pomorske smeri.


23.01.2023

Muzej ladjedelstva MuCa v Tržiču

Ladjedelnica Fincantieri v Tržiču je danes ena največjih ladjedelnic za gradnjo turističnih potniških ladij na svetu. Njena zgodovina je posejana z vzponi in padci, predvsem pa z vztrajnostjo in inovativnostjo. Ko ni bilo dovolj naročil za ladje, denimo, so gradili podmornice, izdelovali vlake, lesene hidroplane, ki so redno leteli tudi do Portoroža. Ladjedelnica povezuje življenja delavcev s širšega, tudi čezmejnega območja. Tržič prav zaradi nje ostaja multikulturno mesto. Nastanek in hiter vzpon ladjedelnice pa sta vezana na družino vizionarskih podjetnikov Cosulich, ki se je v začetku 20. stoletja iz Lošinja preselila v Trst. Zgodbo ladjedelnice s sodobnimi prijemi pripoveduje Muzej ladjedelstva MuCa. Obiskala ga je Lea Širok, več pa je povedala v tokratni oddaji.


16.01.2023

Nad plastiko v morju z novimi spoznanji

Marina Koper bo naslednja štiri leta eden izmed devetih demonstracijskih centrov v 12 sredozemskih državah, ki bodo v okviru evropskega projekta Remedies predstavljali inovativne rešitve za zaustavitev kopičenja mikroplastike v oceanih. Oceanov ne moremo več očistiti odpadne plastike, še posebej ne mikroplastike. Lahko pa ta začarani krog kopičenja zapremo, ustavimo, izpostavlja dr. Uroš Novak, vodja skupine Znanstveniki proti plastiki na Kemijskem inštitutu, ki je tudi koordinator projekta Remedies iz evropskega programa Obzorje Evropa. Kako, pa več tokratni oddaji. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.


Stran 3 od 19
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov