Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
319 epizod
319 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Naravovarstveni ukrepi imajo dejanske učinke. Zgleden primer tega je glavata kareta, najbolj razširjena vrsta želve v Jadranskem in Sredozemskem morju. Še pred nekaj leti je bila med ogroženimi vrstami, zdaj je v kategoriji najmanj zaskrbljujočih vrst. Več o tem in o življenjskih navadah glavate karete, nam je povedal Matic Jančič, raziskovalec s koprskega Famnita, ki je slovenski partner v projektu Life Euroturtles, v katerem sodelujejo države, kjer živi glavata kareta. V njem raziskovalci in ribiči preizkušajo, ali bi osvetlitev ribiških mrež v morju preprečila, da bi se želve ujele vanje.
Letošnje opozorilo o zaskrbljujočem upadanju raznolikosti življenja, ki ga je maja objavila Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), je enako resno kot vsa predhodna, poudarja tokratni gost oddaje Robert Turk z Zavoda za varstvo narave. Dejstvo je, pojasnjuje Turk, da mora človek nemudoma prenehati pleniti in pustošiti oceane in kopenske vire, sicer bi lahko, kot ugotavlja poročilo, že v nekaj desetletjih izumrl milijon vrst živali in rastlin.
Vlada je letos potrdila desetletni načrt upravljanja Krajinskega parka Strunjan. Strateški dokument zagotavlja nadaljnje ohranjanje in razvoj pomembnega zaščitenega območja slovenske obale. Park po ocenah letno obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev. Prav ti so po eni strani največji dejavnik ogrožanja parka, a tudi njegovega ohranjanja. Z letošnjim znatnim proračunom, ki znaša dober milijon evrov, bodo v parku uspeli izvesti ambiciozne načrte. Kakšne, nam je v oddaji predstavil direktor Robert Smrekar.
Tržaški inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko ima novo raziskovalno ladjo. Z ledolomilcem bodo lahko v prihodnje odkrivali še neraziskane predele polarnih območij. Z ladjo, ki jo v Trstu pričakujejo septembra, bo upravljal inštitut, na razpolago pa bo širši znanstveni skupnosti. Več v oddaji Morje in mi.
Morje se je v zadnjem tednu segrelo za pet stopinj. A le do treh metrov. Globlje pa ima še vedno le 15 stopinj. Prav tja so se odpravili potapljači, ki so sodelovali v čezmejni čistilni akciji. Tudi o tem v oddaji Morje in mi, pripravili so jo Vesna Potočar Godnič, Sandi Škvarč in Tjaša Škamperle
Pred šolsko čolnarno Fakultete za pomorstvo v Portorožu je od konca aprila privezan tudi istrski topo Adria. Repliko tradicionalne lesene enojambornice so gradili trije mojstri ladjedelci iz Izole pod vodstvom Tomija Sinožiča. Gradnjo je omogočil piranski Pomorski muzej, ki je v ta namen pridobil sredstva v okviru projekta Mala barka 2. Botra istrskega topa je Savina Gorišek, jadralka in življenjska sopotnica staroste slovenskega jadralstva pokojnega Mirka Bogića. Savino Gorišek smo povabili tudi na krov naše oddaje.
Piranski akvarij je svojo zbirko več kot 140 vrst morskih organizmov obogatil še z meduzami. V posebej zasnovanem akvariju si je zdaj mogoče od blizu ogledati vrste meduz, ki jih v teh dneh lahko opazimo ob naši obali. Kakšne so, smo se prepričali tudi v naši oddaji.
Morski biologi se od lanskega leta soočajo z izginjanjem morskih travnikov predvsem ob zahodni obali Istre. Na hrvaški strani je to dogajanje nekoliko obsežnejše, dogaja pa se tudi v slovenskem morju. Del morskega travnika je tako nedavno izginil v naravnem rezervatu v Strunjanu. Od leta 2015 vzdolž celotne slovenske obale tudi ni več bračiča, alge, ki sicer živi zgolj v Jadranskem morju. So pa nazadnje v Sečoveljskem zalivu opazili modro rakovico, tujerodno invazivno vrsto. Kje so vzroki za omenjene spremembe, kakšne so njihove posledice za življenje v morju in posredno za nas, nam je v oddaji povedal doktor bioloških znanosti Lovrenc Lipej, sicer raziskovalec na Morski biološki postaji v Piranu in univerzitetni predavatelj. Fotografija: Spletna stran en.wikipedia.org
Si kdaj zaželite, da bi z vetrom v jadrih odpotovali nekam daleč, za obzorje? Morda celo v Tihi ocean? No, nekateri pogumnejši takšne želje tudi uresničijo. Med njimi je Jasna Tuta iz Sesljana, ki je kar celo desetletje večinoma preživela na jadrnici. Zadnja tri leta je jadrala med polinezijskimi otoki in o tem napisala knjigo. Povedala nam je, kakšno je življenje na manjši jadrnici, mi pa smo se pozanimali tudi, kako uspešne so bile kar tri prostovoljne čistilne akcije priobalnega pasu in morja med Izolo in Fieso.
Najstarejša najdba v celoti šivane ladje v Sredozemlju je iz Istre. Odkrili so jo pred enajstimi leti, nedaleč od Savudrije. Replika dela ladje, ter podrobna razstava o njenem odkritju in obdelavi podatkov, je do konca aprila na ogled v piranskem pomorskem muzeju. Inovativna razstava je delo kustosov Arheološkega muzeja Istre iz Pulja. Njen sestavni del je tudi delavnica. V njej lahko vsakdo poskusi tehniko šivanja barke, ki so jo pred tri tisoč leti uporabljali staroselci Histri iz Zambratije. O tej izjemni najdbi govorimo tudi v tokratni oddaji .
Tokrat predstavljamo v svetovnem merilu zgleden primer krožnega gospodarstva v Sloveniji. Začne se z odstranjevanjem odpadnih ribiških mrež v oceanih in njihovim čiščenjem v prostorih družbe Aquafil Slovenija v Ajdovščini. Nadaljuje se v Ljubljani s predelavo mrež v kakovostna vlakna econyl in zaključi z izdelavo oblačil. Da je v morju manj ribiških mrež, skrbijo tudi potapljači mednarodne organizacije Healthy seas. To edinstveno zgodbo trajnostnega gospodarstva sta nam v oddaji približala generalni direktor AquafilSLO, Edi Kraus, in Klemen Leonard iz Ajdovščine, študent magistrskega študija management trajnostnega razvoja na Fakulteti za management v Kopru, član Inštituta za krožno gospodarstvo in študent ambasador mednarodne organizacije Healthy Seas. Foto: Potapljači Healthy seas iz morja v okolici Eolskih otokov odstranjujejo odpadno mrežo velikanko. Vir: https://healthyseas.org
Slovensko primorje je - zahvaljujoč projektu Mala barka 2 - bogatejše za štiri tradicionalne barke. Tri so obnovili in že krasijo izolski mandrač. Trije izolski ladjedelci pa so v priložnostni ladjedelnici Pomorskega muzeja v portoroškem Monfortu zgradili tradicionalno enojambornico, istrski top ali batel, ki je dobil ime 'Adria'. Projekt Mala barka 2 je sicer na čezmejnem območju Slovenskega primorja, Istre in Kvarnerja pustil otipljive rezultate ohranjanja, promocije in razvoja pomorske dediščine. Več o vsem pa v oddaji.
V začetku meseca je v Koper priplul francoski minolovec Capricorne, ena najbolj učinkovitih vojaških ladij za odkrivanje in uničevanje podvodnih min na svetu. Obisk je bil priložnost za skupno urjenje francoskih in slovenskih protiminskih potapljačev iz Odreda za specialno podvodno delovanje pri 430-em mornariškem divizionu. Zato smo se med drugim pozanimali kako poteka urjenje, pa tudi, kje vse sodelujejo slovenski protiminski potapljači. Slišali boste, da je na dnu Jadranskega morja veliko eksplozivnih teles tudi iz novejšega obdobja.
Letošnji Dan pomorstva so zaznamovale okoljske teme. Slovesno je bilo v Kopru, kjer so namenu predali novo ekološko plovilo Uprave za pomorstvo. Krstna botra je bila ministrica za infrastrukturo in podpredsednica vlade Alenka Bratušek. Varovanju morja in ukrepanju ob onesnaženjih je bil namenjen strokovni posvet. Med drugim smo lahko slišali, kako so se na večje onesnaženje s težkim gorivom v Raškem zalivu lanskega junija soočili v puljski luški kapitaniji, ki jo vodi kapitanka Dolores Brenko Škerjanc. Vse pa smo podrobneje zabeležili v oddaji.
Tokrat boste spoznali Denisa Benčiča iz Vinjol nad Lucijo. Veliko časa namreč preživi v vodi. Pravzaprav v morju. In to predvsem pozimi. Zimsko plavanje je njegova strast, ki ji že več let, skupaj z drugimi soplavalci, namenja veliko prostega časa. Letos je za svoje delo in vztrajnost požel zasluženo nagrado. Na svetovnem pokalu v zimskem plavanju na Bledu, ki je bilo v začetku februarja, je osvojil kar šest medalj. Od tega 5 zlatih. Primorski 'ledeni možje' trenirajo na Fornačah v Piranu. Benčič med drugim poudarja, da ima ta šport številne koristi za zdravje.
Nova morska obzorja tokrat razkriva Mitja Zupančič, izkušen morjeplovec, raziskovalec pomorske dediščine in življenja na Jadranu. Zupančič je avtor več del, povezanih z morjem, ter urednik spletnega časopisa za kulturo bivanja z morjem Emorje. Pred kratkim je izšla tudi njegova pesniška zbirka za odrasle »V meni je morje«. Svoje modro-rubinaste pesmi, kot jih je tudi barvno označil v zbirki, je najprej predstavil na Krku. Nedavno je s svojim nastopom požel navdušenje v slovenskem knjižnem središču v Trstu. Ob tej priložnosti smo avtorja pesniške zbirke in iskrivega sogovornika, iz katerega kar vrejo z morjem povezane zgodbe, povabili na krov oddaje.
Edinstveni dvižni most v Piranu, ki so ga porušili v 19. stoletju, znova živi v virtualni oziroma mešani resničnosti. Številni obiskovalci so si ga nedavno že lahko ogledali na predstavitvi Pomorskega muzeja v info centru Monfort v Portorožu. Gre za prvi primer pri nas, kjer so sodobno tehnologijo uporabili za postavitev neobstoječega objekta v okolje. S tem so se odprle nove možnosti, da bi dragoceni spomenik pomorske dediščine približali najširši javnosti.
Tokrat smo se odpravili v Piranski zaliv. In sicer na najbolj južno točko slovenskega morja, kjer leži ribogojnica Fonda. V tej edini morski ribogojnici pri nas na leto vzgojijo okrog 60 ton rib. Pri tem je zanimivo, da je ribogojnica z leti postala zatočišče tudi številnim ribam in drugim morskim organizmom. Okrog nje se zadržuje več kot 30 vrst rib. Hranijo se s hrano, ki pade iz ribogojnih kletk. V želji, da bi izobrazili svoje obiskovalce, so si pred leti omislili doživetje "Nepozaben dan v ribogojnici". Pred kratkim so bili za to zamisel tudi nagrajeni. V ribogojnici prisegajo na trajnostni razvoj, lokalno kakovost in skrb za okolje. Doslej so vzgajali piranskega brancina. Letos bodo na trgu predstavili še piransko orado. Trenutno se pripravljajo na razpis, s katerim bi vrtcem in šolam ponudili lokalne ribe. Direktorico ribogojnice, Ireno Fonda, smo povabili na krov oddaje.
Dva dimnika, dve tovarni za predelavo rib na majhnem prostoru, sta bili v obdobju med svetovnima vojnama znaka gospodarskega razcveta Izole. Tovarni italijanskih lastnikov Ampelea in Arrigoni sta v najboljšem obdobju zaposlovali tudi po več kot dva tisoč ljudi na leto. Na ribolov so se odpravljali predvsem moški, Izolanke pa so delale v tovarnah za predelavo rib, kjer je proizvodnja konzerv postala industrijska. Na leto so jih izdelali tudi po 20 milijonov. Ribištvo je v Izoli cvetelo tudi po drugi svetovni vojni, ko so Delamarisove ribje konzerve prodajali po vsej Evropi. Te, in še druge številne zanimivosti, je v knjigi z naslovom Zgodovina Izole in ribištva, zbral zgodovinar Zdravko Marenčič. Nekaj poudarkov iz dela, ki je nedavno izšlo pri izolski založbi Desk, avtor predstavlja v oddaji.
Letošnje leto bo v več pogledih prelomno za Upravo za pomorstvo. Konec februarja se bo preselila v nov sedež pri koprskem pristanišču. Do konca leta bodo s sodobno radarsko in signalno opremo nadgradili sistem za nadzor prometa in nesreč. Za naložbo, vredno 2,2 milijona evrov so pridobili 1,6 milijona evrov iz kohezijskih skladov. Službo za varovanje obalnega morja bo okrepilo novo ekološko plovilo. Letos že pripravljajo tudi študijo za vzpostavitev manjšega pristanišča ob novem sedežu, kjer bodo privezana vsa službena plovila. Več o vsem nam je v oddaji povedal direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec.
Neveljaven email naslov
