Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Morje in mi

362 epizod

Morje in mi

362 epizod


V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.

25.11.2019

Gradnja lesenega čolna in evropski projekt NAMIRG

V današnji oddaji Morje in mi se odpravljamo v Postojno. Tam namreč dijaki srednje gozdarske in lesarske šole gradijo lesen čoln. To ni prvi čoln, ki ga bodo izdelali na tej šoli, je pa zagotovo prvi, ki bo izdelan skoraj povsem ročno. Na star, tradicionalen način. Štirimetrski čoln, primeren za jadranje in veslanje, gradijo pod budnim očesom profesorjev, in predvsem mentorja Archa Davisa, ki je mednarodno uveljavljeni dizajner in graditelj malih lesenih čolnov. Kako pojejo dleta in drugo ročno orodje v šolski ladjedelnici v Postojni, je preveril Armin Sejarić. Slišali boste tudi, da so poklicni gasilci iz istrske županije, Kopra in Trsta po dveletnem usposabljanju v okviru evropskega projekta NAMIRG zdaj pripravljeni na skupno učinkovito posredovanje pri požarih na ladjah. Sidro bomo dvignili ob 13h30, v oddajo pa vas vabi Lea Širok.


18.11.2019

Ribiči iščejo nove možnosti zaslužka

Samo z ribolovom ribiči vse težje preživijo, saj so zaloge številnih prelovljenih ribjih vrst v Jadranskem morju vse manjše. Nazadnje so zasnovali sedem dopolnilnih dejavnosti in zanje, v sodelovanju z Las Istre, uspeli pridobiti milijon evrov nepovratnega denarja iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Za zdaj povejmo le, da bo v Kopru privezana ribja kantina na katamaranu. Druga, na kolesih, bo v slogu street food ponudbe obiskovala prireditve. V piranskem Muzeju školjk bomo lahko v 3D izvedbi občudovali tudi največjega polža. Pomorska šola bo izobraževala ribiče. In številni mali ribiči bodo poleti, v okviru projekta Fisheko, tudi okoljevarstveniki. Na sidriščih bodo namreč med člane posadk delili okolju prijazen jedilni pribor.


11.11.2019

V "gumenjaku za migranta" na nevarno pot v Evropo

V tokratni oddaji boste slišali, kako se prebežniki, s kompasom v roki in neukim krmarjem, na natrpanih "gumenjakih za migranta" odpravljajo v Evropo čez Sredozemsko morje. Prepogosto se zgodi, da ne priplujejo do najbližjih obal Malte, Italije, Španije, Grčije … Po ocenah mednarodne organizacije za migracije je samo letos v Sredozemlju utonilo najmanj tisoč moških, žensk in otrok. Od leta 2014 pa več kot 15 tisoč. Kljub opozorilom, da bo med prebežniki več mrtvih, so Evropske države pred petimi leti ukinile reševalno operacijo Mare nostrum. Klice na pomoč zdaj prevzemajo ladje nevladnih organizacij. Med njimi tudi Ocean Viking organizacije SOS Mediterranee. Njihovo italijansko koordinatorico, Benedetto Collini, ki je bila tudi v reševalnih posadkah, pa smo povabili pred mikrofon. Fotografija: Spletna stran SOS Mediterranee (https://sosmediterranee.it)


03.11.2019

Na obisku v jadrarni

Jadrovína je močna, gosta tkanina iz debele preje, ki se uporablja zlasti za jadra. Tako slovar. Danes se za jadra uporabljajo drugi materiali. V tokratni oddaji Morje in mi boste spoznali, kako izdelujejo jadra. Obiskali smo največjo jadrarno v Sloveniji. V Bač pri Materiji je pred dobrim desetletjem Željko Perovič- tudi sam jadralec- iz Kopra preselil podjetje Intervela in ga kasneje povezal s partnerji mednarodne skupine Onesails. Danes v mahjni vasici v občini Hrpelje Kozina na leto izdelajo okoli 2000 jader.


28.10.2019

Z Wayvijem po morju kot z Uberjem po kopnem

Od junija prihodnje leto bodo ob slovenski obali zaživeli morski prevozi po zgledu Uberja. Če se bomo denimo iz Kopra po morju želeli odpeljati v Piran, ali na Debeli rtič, morda v Sečo ali Izolo, bomo s pomočjo inovativne aplikacije Wayv lahko poiskali ponudnika prevoza in ga naročili. In preko Wayva, ki ga je razvilo podjetje Emigma, bomo prevoz lahko tudi plačali. Za začetek bo v morske prevoze ob slovenski obali vključenih vsaj 25 lastnikov plovil. O razvoju priobalnih prometnih povezav med lastniki plovil in potniki podrobno poročamo v tokratni oddaji Morje in mi.


21.10.2019

Leseni rimski natikači: človeku in okolju prijazna poletna obutev

Kakšno obutev so nosili stari Rimljani? Ob tem vprašanju večina skoraj zagotov pomisli na tipične usnjene rimske sandale. Običajno vojaške. Manj znano pa je, da so Rimljani za prosti čas imeli lesene natikače. Zdaj imamo pri nas tudi njihovo prvo repliko. Zasnovali so jo arheologi Univerze na Primorskem raziskovalci centra za obnovljive vire InnoRenew. Z natikači bodo opremili študente vodiče po Arheološkem parku Simonov zaliv, saj je tam v prvem stoletju pred našim štetjem stala mogočna obmorska rimska vila, s takrat največjim pristaniščem v Istri. Obenem pa raziskovalci razmišljajo, kako bi sodobno prirejene rimske lesene natikače ponudili tudi obiskovalcem.


14.10.2019

Slovenija bo celovito nadzirala vse dogajanje na morju

Uprava za pomorstvo bo čez dobro leto imela sodobno urejen Center za nadzor prometa na morju. Vzpostavili ga bodo v novi stavbi Uprave ob koprskem pristanišču, od koder bodo imeli tudi neposreden pogled na prihode in odhode tovornih ladij. Z infrastrukturo, podprto z najsodobnejšo tehnologijo, bo naša država, poudarjajo strokovnjaki, prva na Jadranu pri zagotavljanju varnosti plovbe. Učinkovitejša bo tudi v primeru onesnaženj. Center so zasnovali v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet. Podrobneje ga predstavljamo v oddaji.


07.10.2019

Na programih pomorstva in prometa 120 novih študentov

Na Fakulteti za pomorstvo in promet so zadovoljni z letošnjim vpisom. Mladi so se sicer tudi letos odločali predvsem za študij tehnologije prometa in logistike. Na študijskih programih navtike in ladijskega strojništva pa je nekoliko manj vpisanih kot lani. Razloge za to, a tudi, kako srednješolce spodbujajo za študij ladijskega strojništva, nam bo je v oddaji med drugim povedal dekan dr. Peter Vidmar. Ker je funkcijo prevzel z novim študijskim letom, nas je še zanimalo, katere cilje si je zastavil pri vodenju fakultete ljubljanske univerze, ki v Portorožu ponuja programe študija s področja pomorstva.


30.09.2019

Nasutje za plažo okoljsko ni sprejemljivo

V tokratni oddaji poudarjamo, da načelna stališča niso dovolj za varovanje življenja v morju. K temu nas je spodbudilo zasipavanje dela morja med Žusterno in Badaševico. Res je, koprska občina je za naložbo zadostila vsem zakonskim zahtevam. A Zavod za varstvo narave opozarja, da je poseg škodljiv. Zakaj, nam je vodja piranske enote Zavoda Robert Turk povedal v oddaji. Bili smo tudi na petkovem podnebnem štrajku. Slišali boste še, kako je aktivistka Greta Thunberg svetovnim voditeljem na vrhu Združenih narodov v New Yorku jasno povedala, naj jih bo sram. Ker je podnebna kriza dejstvo, oni pa še kar ne ukrepajo.


23.09.2019

Cigaretni ogorek: prvi med odpadki ob morju

Slovenska obala je po letošnji množični čistilni akciji bistveno bolj čista. Od Ankarana do Pirana je več kot 200 prostovoljcev s priobalnega pasu pobralo okrog 600 kilogramov odpadkov, potapljači pa so jih z dna morskega rezervata v Strunjanu potegnili še dobrih 230 kilogramov. Prvo mesto med odpadki so znova zasedli cigaretni ogorki. Zgolj v dveh urah so jih udeleženci pobrali kar 20.000. Deseta akcija Čista obala je osrednji dogodek letošnjega Tedna sredozemske obale. Ta poteka v vseh štirih obalnih občinah in je segel tudi v obe sosednji državi. V oddaji med drugim poročamo, kako so jubilejno čistilno akcijo nadgradili. Preverili smo, kaj so prednosti in slabosti uporabe morske vode za hlajenje in ogrevanje, ki so jih predstavili v okviru Tedna sredozemske obale. In bili smo v Ankaranu. Na morskem športnem dnevu članov Sončka, Zveze društev za cerebralno paralizo. Foto: Arhiv Čista obala


23.09.2019

Varovanje okolja eden od stebrov rasti navtične industrije

V tokratni oddaji boste slišali, kako so pristojne službe pripravljene na onesnaženje slovenskega morja, ki bi ga povzročil požar na tovorni ladji. Varovanje okolja je tudi eden od stebrov modre trajnostne rasti. Kako v slovenskem navtičnem sektorju spodbuditi poslovne zamisli, ki bodo učinkovite za podjetja, a bodo naravnane tudi v zaščito okolja in dobrobit družbe, so v okviru projekta razmišljali sodelujoči partnerji iz devetih evropskih držav. Med njimi tudi raziskovalci Fakultete za management in Turistice z Univerze na Primorskem. Prvi konkreten rezultat je denimo nova čistilna naprava v izolski marini. Foto arhiv Marina v Izoli: Nova čistilna naprava v izolski marini


10.09.2019

Svetle in senčne plati ladijskega turizma

Ladijski turizem je ena najhitreje rastočih panog turizma. Slovenija se je na zemljevid zanimivih destinacij za križarjenja vpisala leta 2005. Od takrat se je število prihodov potniških ladij v Koper povečalo kar za štirikrat. In letos se obeta ena od najuspešnejših sezon. Večji obisk je sicer pomemben za trgovce, gostince in domačine, ki ponujajo svoje izdelke. A morda spet ne toliko, kot so vsi pričakovali na začetku. Ob tem pa bo nujno pravočasno najti odgovor na vprašanje, koliko teh morskih velikank zmore Koper prebaviti na leto brez večje škode za okolje. O svetlih in senčnih plateh tovrstnega množičnega turizma govorimo v tokratni oddaji.


04.09.2019

Morska deklica Karin poučuje v Žusterni

Morske deklice ne živijo več zgolj v pripovedih in risankah. Danes lahko tako rekoč vsakdo postane morska deklica. Takšna, kot je 29-letna Karin Heuffel iz Mirna. Ko je bila majhna, si je želela postati zasebna detektivka, a si je nato morala izbrati drugačno pot. Zakaj se je najprej pogumno odločila za potapljane na vdih, in kako je nato srečala svet morskih deklic, pa nam je povedala v oddaji.


04.09.2019

Grenka zgodba Delamarisa

Tovarna za predelavo rib Delamaris je v Izoli dokončno ugasnila pred dobrimi petimi leti. Novi lastnik, družba Pivka perutninarstvo, je blagovno znamko in proizvodnjo preselila v novo tovrano na Kal pri Pivki. Delavke in delavci Delamarisa so ohranili delovna mesta. Privadili so se na vsakodnevno vožnjo iz Izole in na novo delovno okolje. Vendar se med Izolani razočaranje zaradi izgube tovarne še ni poleglo. Nekdanjemu simbolu mesta in njegovi 140-letni zgodovini je Televizija Koper-Capodistria namenila dokumentarni film Delamaris. Premiera filma je napolnila izolski letni kino Arrigoni. Tam smo bili tudi mi. Na fotografiji: ustvarjalci dokumentarnega filma "Delamaris": režiser Peter Leban, avtorica in novinarka TV Koper-Capodistria, Claudia Raspolić, direktor fotografije Jaka Kodarin, montažer Samo Petaver.


19.08.2019

Narod brez plovbe je ptica brez kril

V floti Splošne plovbe je do danes plulo 86 ladij. Šest od teh je Pošta Slovenije ovekovečila na poštnih znamkah. Pomorski muzej v Piranu je prav na seriji poštnih znamk, na katerih so naslikane ladje Martin Krpan, Rog, Piran, Maribor, Ljubljana in Portorož, zasnoval multimedijsko razstavo o ladjah, pomorščakih in pomorski dediščini slovenskega ladjarja. Kustosinja Duška Žitko razstavo podpisuje z mislijo ustanovitelja piranskega pomorskega muzeja Miroslava Pahorja: Narod brez plovbe, je ptica brez kril. Avtorico razstave, ki bo na ogled do februarja prihodnje leto, smo povabili na krov oddaje.


19.08.2019

Naturistični turizem: v Franciji cveti, Hrvaška omejuje ponudbo

Hrvaška, in še posebej Istra, je bila prva svetovna destinacija naturističnega kampiranja. Še vedno je sicer na vrhu seznama slovenskih naturistov, a imajo ljubitelji svobodnega telesa vzdolž hrvaške obale danes na voljo le še devet od nekdanjih več kot 30 naturističnih kampov. Zato pa naturistični turizem cveti v Franciji. Ponudba raste v Španiji in celo v Italiji. Zakaj Hrvaška naturizmu namenja vse manj prostora, smo se pozanimali pri Jerku Sladoljevu iz družbe Top kamping Hrvaške. Leta 1961 je bil namreč med pobudniki nastanka Koversade, to je prvega komercialnega naturističnega kampa na svetu. Obiskali smo ga na sedežu družbe v Poreču.


19.08.2019

Letina soli zelo skromna

V oddaji morje in mi nas bo zanimalo, koliko soli so pridelali v Sečoveljskih solinah. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Soline Klavdijem Godničem.


13.12.2019

Dan z delfini

Delfini so pomemben del morskega ekosistema. Že več kot petnajst let jih v slovenskem morju spremljajo v društvu Morigenos. Društvo dokumentira stalno prisotnost populacije velikih pliskavk, ki je edina stalna vrsta delfinov pri nas, druge vrste pa so tu redkeje. V naše morje redno zahaja okoli 70 do100 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Poleg raziskovalnega dela je osrednja dejavnost društva izobraževanje in osveščanje javnosti o delfinih. Temu je bil namenjen tudi dan delfinov, ki so ga minuli konec tedna trinajstič pripravili v Piranu. Obiskovalci so na različnih lokacijah po mestu lahko izvedeli več o življenju teh morskih sesalcev, pa tudi kako jih lahko opazujemo s kopnega. Dan delfinov je obiskala Tjaša Lotrič.


05.08.2019

Novosti za tovorne ladje

Tovorne ladje bodo morale s 1. januarjem uporabljati precej čistejše gorivo kot do sedaj. Vsebnost žvepla v gorivu ne bo smela preseči 0,5 odstotka (zdaj je dovoljena meja 3,5 odstotka). EU si tako prizadeva zmanjšati izpuste žveplovega dioksida, ki nastanejo pri izgorevanju goriva. V oddaji Morje in mi pa najprej o tem, koliko rib je še v našem morju.


09.07.2019

S supom od Dubrovnika do Pirana

Na krov smo tokrat povabili Nejca Gorjana z Vogrskega. V maju je namreč s supom preveslal Jadransko morje od Dubrovnika do Pirana. Morje je spoznal v vseh vremenskih razmerah. V mesecu dni je v bitki s tokovi, vetrom in valovi doživel vse štiri letne čase, pravi. A je ta ekstremni podvig, ki ni prvi, zdaj za njim. Pomembno je, da je vzdolž jadranske obale srečal številne dobre ljudi. Pa tudi, da bo z denarjem, ki ga je v okviru podviga zbral s pomočjo Društva Mladi Renče Vogrsko in z Rdečim križem, v prihodnjih dneh na morje odšla skupina otrok z Goriške. Medtem pa Nejc, sicer poklicni vojak, že razmišlja o novem podvigu. Nejca Gorjana je po uspešnem podvigu doma pričakala navdušena množica. Foto: Osebni arhiv Nejca Gorjana.


Stran 12 od 19
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov