Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Naši umetniki pred mikrofonom

558 oddaj

558 oddaj


Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.

Naši umetniki pred mikrofonom

Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.


11.06.2016

Skladatelj in pianist Janez Matičič

Pred dnevi je dopolnil 90 let skladatelj, pianist in pedagog Janez Matičič. Rodil se je v Ljubljani, po končani akademiji se je izpopolnjeval v Parizu, kjer je preživel svoje najbolj ustvarjalno obdobje. Njegovi prvenci so bili pod vplivom klasike, romantike in tudi impresionizma, pozneje se je usmeril v sodobnejše kompozicijske tokove. Z elektroakustično glasbo se je začel ukvarjati pri samih izvirih, s tem ko se je 1962 priključil Groupe de Recherches Musicales pod vodstvom Pierra Schaefferja in v njej deloval do 1975. Poučeval je na različnih pariških konservatorijih in tudi na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Vsi ti svetovljanski vplivi so očitni v Matičičevi glasbi, ki je čustveno intenzivna, tehnično izbrušena in vselej inventivna, so zapisali strokovnjaki. Svoje ustvarjalno in pedagoško delo je dopolnjeval s pianistično dejavnostjo, zato ne preseneča njegov pomemben opus klavirskih del, ki je med najobsežnejšimi in najbolj profiliranimi v slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Z Janezom Matičičem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pred leti pogovarjala Vida Curk.

18 min 19 s

04.06.2016

Maja Šugman

V nizu pogovorov s slovenskimi umetniki v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo zdajle slišali, kako o svojem življenju in delu pripoveduje Maja Šugman, dramska igralka, dolgoletna članica Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je pravkar dopolnila osemdeset let. Maja Šugman, najprej igralka v celjskem in mariborskem gledališču, je oblikovala številne izjemne vloge, pred štirimi leti tudi v predstavi Razodetja Dušana Jovanovića na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. V spominu ostajajo njeni liki v slovenskih in televizijskih filmih in nadaljevankah, kot so Kosmačev Dobri stari ianino, Štigličev Tistega lepega dne, Žižkovi Ipavci in Mlakarjev Mož, ki je imel želvo. Tudi radijski arhiv hrani številne oddaje z interpretacijami Maje Šugman. Pred mikrofon je jubilantko povabila Tadeja Krečič.

21 min 53 s

28.05.2016

Metka Kavčič

V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom tokrat predstavljamo akademsko kiparko Metko Kavčič. Ustvarjalka, ki dela in živi v Mariboru in je prejemnica letošnje nagrade Majskega salona, je opozorila nase s kiparskimi deli in prostorskimi postavitvami, pri katerih združuje različne materiale in nekonvencionalne pristope, opaziti pa je tudi dediščino restavratorsko - konservatorskega dela. Kiparstvo in umetnost nasploh jo navdušuje že od otroških let, ko je spremljala delo svojega očeta Maksa Kavčiča. Os vojem ustvarjanju je Metka Kavič pripovedovala Aleksandri Saški Gruden.

25 min 3 s

07.05.2016

Naši umetniki pred mikrofonom - Milena Zupančič

V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom: Milena Zupančič, ena osrednjih igralk slovenskega gledališča in filma. Kreatorka številnih nepozabnih vlog živi v spominu prenekaterega Slovenca kot Meta iz filma Cvetje v jeseni. Vzdolž njene ustvarjalne poti je najti številne nagrade, tudi tiste največje. Ena izmed njih je Borštnikov prstan, največje priznanje za igralca. Konec marca ji je Boris Pahor, predsednik države, podelil zlati red za zasluge za ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti. Zdaj se nizu nagrad pridružuje še nagrada bert, ki jo podeljuje društvo slovenskih režiserjev, saj je Milena Zupančič z več kot osemdesetimi filmskimi in televizijskimi vlogami verjetno najprepoznavnejši obraz slovenskega filma. Pred mikrofon jo je pred časom povabila Tadeja Krečič.

18 min 1 s

16.04.2016

NUPM - Breda Smolnikar

Pred mikrofon oddaje je Vlado Motnikar povabil pisateljico Bredo Smolnikar ob njenem življenjskem jubileju in spremljajočih dogodkih: razstavi njenih knjig, dokumentov, predmetov v Narodni in univerzitetni knjižnici in simpoziju o njenem delu. Literatura Brede Smolnikar izhaja iz resničnega sveta; kot kronistka je, ki na videz domunetarno zapisuje dogodke in pripovedi iz družinskega ali lokalnega spomina, a z domišljijo in poetskim jezikom prenesene v literarni svet, v fikcijo, torej. Preplet realne in fiktivne resnice jo je pred leti pripeljal pred sodišče z obtožbo obrekovanja. Ustvarjanje Brede Smolnikar je zato mogoče videti tudi kot vztrajen in neomajen boj za lastni umetniški izraz in svobodo pisanja, ki nikoli ne pristaja na nobene ne osebne ne uredniške in ne ideološke kompromise.

18 min 48 s

30.04.2016

Pisatelj Andrej Blatnik

Kot je znano, sta bili konec marca v mestu Hanti Mansijsk v Sibiriji v kategoriji slovanske literature nagrajeni knjigi slovenskih avtorjev: knjiga kratkih zgodb Saj razumeš Andreja Blatnika in mladinski roman Geniji brez hlač Slavka Pregla. Minulo soboto smo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom zato predvajali pogovor s Slavkom Preglom, tokrat pa boste lahko prisluhnili Andreju Blatniku. Ob knjigi Saj razumeš je v središču njegovega pogovora s Tino Kozin kratka zgodba: kako jo pisati, kako jo brati, njeno razmerje do kratke kratke zgodbe in druga vprašanja, povezana s to literarno zvrstjo.

16 min 25 s

09.04.2016

Dramska igralka Stannia Boninsegna

Gostja oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo dramska igralka Stannia Boninsegna, ki slovi kot predana, zavzeta in drzna oblikovalka dramskih karakterjev. Njen domači oder je Mestno gledališče ljubljansko, vendar nastopa tudi po drugih gledaliških hišah, nista ji tuja film in televizija, izjemno cenjeno pa je njeno delo v literarnem in dramskem programu našega radia. Stannia Boninsegna je za svoje igralsko ustvarjanje prejela več nagrad, pred kratkim tudi Odličje Marija Vera, priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. S Stannio Boninsegna se je pogovarjala Staša Grahek. fotografija: zdus.si

24 min 11 s

02.04.2016

Katarina Stegnar, prejemnica nagrade Prešernovega sklada

Čeprav je Katarina Stegnar diplomirana dramska in filmska igralka, je v njeni odrski poetiki opazna izrazita nedramska usmeritev. V oblikovanju svojega odrskega izraza se Stegnarjeva giblje po tankem robu med javnim in zasebnim ter ga tudi nenehno prestopa. Zdi se, da v predstavah zadnjega obdobja - Upor ni človek ali Katarina po naročilu - njene stvaritve izvirajo globoko iz tkiva igralkine duše in telesa; to globino vsakič znova razgalja - tudi z vrhunsko usposobljenim in discipliniranim telesom. Poleg omenjenih predstav velja od nedavnih stvaritev zagotovo izpostaviti še predstavo Pavla nad prepadom v režiji Matjaža Pograjca iz leta 2013 in film Sonje Prosenc Drevo izpred dveh let. Katarina Stegnar je na gledališki sceni prisotna od preloma tisočletja. Je ena najbolj dejavnih sodelavk Vie Negative, platforme za raziskavo, razvoj in produkcijo sodobne scenske umetnosti. Med drugim je tudi članica skupine Betontanc, sodelavka Gledališča Glej, novomeškega Anton Podbevšek Teatra in SNG Drame Ljubljana. Od leta 2014 je članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. foto: David Haskaj

13 min 42 s

26.03.2016

NUPM - MOJCA SMERDU

V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom tokrat predstavljamo kiparko Mojco Smerdu, letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada. Njeno delo se je oblikovalo od druge polovice sedemdesetih let 20. stoletja dalje in se v sodobno slovensko kiparstvo uvršča kot ustvarjalnost figurativne umetnosti čutnega inkarnata in vitalizma. Razvilo se je iz značilne morfologije ženskih oblik, ki so se izvile iz mase v betonu v pomenljivo figurativno metaforiko. Na njeno življenje in tudi ustvarjanje je imel velik vpliv, vsaj v začetku, oče Frančišek Smerdu. O tem in o svoji ustvarjalni poti je Mojca SMerdu govorila v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.

21 min 47 s

19.03.2016

NUPM - Cvetka Lipuš

V nizu pogovorov z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se bo predstavila pesnica Cvetka Lipuš, avtorica sedmih pesniških zbirk. Nagrado Prešernovega sklada je dobila za zbirko z naslovom Kaj smo, ko smo. A njen pristop ni filozofski, temveč oseben, pesnica se razgalja in zapira, bivanjska tematika pa se širi tudi na druga področja življenja. Pred mikrofon jo je povabil Vlado Motnikar.

16 min 45 s

27.02.2016

NUPM - Ambrož Čopi

Ambrož Čopi je prejel nagrado Prešernovega sklada za izjemno odmevno ter kakovostno, tako ustvarjalno kot poustvarjalno, delo zadnjih dveh let, predvsem pa za zgoščenki Praeparate corda vestra/Musica sacra in Sanjam/Musica profana. V pogovoru z njim - s skladateljem, zborovodjo, učiteljem in organizatorjem izvemo, zakaj se posveča predvsem glasovom, kako jih sliši v mislih in potem prelije v partituro, kako obdeluje ljudske korenine in kako se v glasbo spreminajo besede pesnikov. Z Ambrožem Čopijem se je pogovarjala Brigita Rovšek.

24 min 58 s

12.03.2016

Slikar Aleksij Kobal - nagrajenec Prešernovega sklada

V današnji oddaji Naši umetniki pred mikrofonom lahko prisluhnete pogovoru z akademskim slikarjem Aleksijem Kobalom, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 2015 za razstavi Nocturno v Razstavišču Monfort Portorož in Območje zajetja v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani. Aleksij Kobal se je rodil v Kopru leta 1962, diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1986 pri prof. Janezu Berniku in pri prof. Metki Krašovec je zaključil podiplomski študij iz slikarstva leta 1993. Ob številnih samostojnih in skupinskih razstavah je za svoje ustvarjanje prejel več nagrad in priznanj. Živi in dela kot svobodni umetnik v Ljubljani. Slike velikih formatov v obeh nagrajenih ciklusih, ki odražajo avtorjevo doživljanje družbene situacije in vsakdana, je zasnoval računalniško in jih zatem prenesel v oljno tehniko. Rezultat so podobe krajin in nostalgičnih mestnih vedut, iz katerih je odstranil ljudi in vse narativne detajle in s tem dosegel vtis metafizičnih duhovnih pokrajin, ki so z redukcijo na bistvene elemente sporočilnosti močno izpovedne. Ob razstavi v Bežigrajski galeriji 2 se je z Aleksijem Kobalom pogovarjala Maja Žel – Nolda.

21 min 33 s

20.02.2016

NUPM-Ivo Petrić-20.2.16

Prešernovo nagrado za življenjsko delo je letos prejel skladatelj Ivo Petrić. Njegov obsežni skladateljski opus je namenjen predvsem instrumentalni glasbi. Poklicno glasbeno pot je začel kot oboist Orkestra radia Ljubljana, bil je med ustanovitelji Kluba komponistov in skladateljske skupine Pro musica viva, ki je prirejala koncerte nove slovenske glasbe, več kot dvajset let je bil umetniški vodja in dirigent vodilne slovenske zasedbe 20. stoletja za sodobno glasbo Ansambla "Slavko Osterc". Nato je bil šestnajst let umetniški vodja Slovenske filharmonije ter dolgoletni vodja in urednik Edicij Društva slovenskih skadateljev. Vsestransko je vplival na nastanek in izvajanje novih del ter na razvoj sodobne slovenske umetnostne glasbe. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se z nagrajencem Ivom Petrićem pogovarja Tjaša Krajnc.

25 min s

13.02.2016

Tone Partljič

Prešernov nagrajenec Tone Partljič, med drugim avtor ponarodele komedije Moj ata, socialistični kulak, večkrat ponatisnjene pripovedne zbirke za mlade bralce Hotel sem prijeti sonce ter obsežne zgodovinske romaneskne freske Sebastjan in most, je po srcu pripovedovalec – tak je tudi v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom: priljubljeni umetnik med drugim pripoveduje o sebi, svoji mami, Cankarju, komediji, romanu Sebastijan in most ter o belem papirju in kakšno vlogo igra v njegovem življenju. Vabljeni k poslušanju.

22 min 56 s

30.01.2016

Trideset let od smrti skladatelja Matije Tomca

V začetku februarja bo minilo trideset let od smrti skladatelja Matije Tomca. Rodil se je 25. decembra 1899 v Beli krajini. Šolal se je najprej v Novem mestu, nato na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Poleg šole je igral violo in rog, kasneje je tudi orgle. Leta 1920 je po maturi vstopil v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1923; najprej je opravljal delo kaplana v Mokronogu. Pozneje se je odločil za študij kompozicije in orgel na Dunaju. Po vrnitvi leta 1930 je bil profesor na Škofijski gimnaziji v Šentvidu, kasneje pa na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Po ukinitvi gimnazije je še eno leto ostal v Ljubljani, potem pa je odšel v Domžale. Orgle je poučeval na glasbenem konservatoriju in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagog se je upokojil leta 1948, nato je bil župnik v Domžalah. Tomc je bil predvsem zborovski skladatelj. Njegovo glasbeno delo je zelo raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave od mešanih, moških, ženskih zborov, do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat. Najpomembnejši sta Križev pot (1942) in Stara pravda (1956). Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je o svojem življenju leta 1981 razmišljal takrat 81-letni skladatelj Matija Tomc.

15 min 14 s

23.01.2016

Pogovor z Nejcem Gazvodo

Nejc Gazvoda, pisatelj, režiser in scenarist, je s svojimi romani in kratkimi zgodbami bralcem na stežaj odprl vrata v svet odraščajočih, ki so v najstniška leta vstopili ob koncu tisočletja. Diplomant filmske režije na ljubljanski AGRFT je posnel tudi celovečerna igrana filma Izlet in Dvojina, zadnja leta pa se posveča gledališču: napisal in režiral je drami Divjad in Menjava straže. Z Nejcem Gazvodo se je o njegovi razvejeni umetniški poti pogovarjal Urban Tarman.

18 min 3 s

09.01.2016

NUPM - Jasna Hribernik

V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo filmsko režiserko Jasno Kribernik. Ustvarjalka, ki deluje tudi na področju videa, multimedijske in vizualne umetnosti, se je rodila v Mariboru in po študiju režije na AGRFT začela delati na nacionalni televiziji. Njeno zanimanje je ves čas usmerjeno predvsem k dokumentarnemu filmu in videu, v zadnjem obdobju pa tudi k umetniškemu videu in instalaciji. Z Jasno Hribernik se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden in jo najprej vprašala o spominih na otroštvo v Mariboru.

23 min 31 s

02.01.2016

Neža Maurer

Tokratno oddajo namenjamo pesnici Neži Maurer, ki je decembra dopolnila 85 let. Vabimo vas, da prisluhnete njenemu iskrivemu zapisu, ki je nastal pred leti, v njem pa je Neža Maurer razmišljala o lepem, manj lepem in žalostnem v svojem življenju, pa tudi o svojem ustvarjanju in pristnem doživljanju vsega, kar se ji je zgodilo. foto: Igor Zaplatil

14 min 42 s

26.12.2015

VALENTIN OMAN

Nedavno je dopolnil 80 let slovenski slikar, grafik in kipar Valentin Oman. Rodil se je v Štebnu pri Beljaku na avstrijskem Koroškem. Gimnazijo je končal na Marijanišču na Plešivcu, likovno se je izobraževal na Dunaju na Akademiji za uporabno umetnost in v Ljubljani na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1963 zaključil s specialko za grafiko pri profesorju Riku Debenjaku. Valentin Oman je prejel je mnogo mednarodnih nagrad in priznanj, med njimi nagrado Prešernovega sklada leta 1981, nagrado Riharda Jakopiča za slikarstvo leta 1997, leta 1997 je postal častni doktor Univerze v Celovcu, Republika Slovenija pa mu je leta 2005 podelila Zlati red RS za zasluge za življenjsko delo v likovni umetnosti in prizadevanja za enakopravnost slovenskega jezika na Koroškem. Leta 2005 ga je odlikoval še avstrijski kancler s častnim križem za znanost in kulturo 1. reda. Valentin Oman velja za predstavnika zgodnje avantgarde na Koroškem in je mojster sakralne umetnosti. Veliko se ukvarja s podobo človeka. Ustvarja freske, oblikuje tudi v betonu, aluminiju in bronu. Doslej je imel več samostojnih razstav, predvsem v Avstriji in Sloveniji pa tudi drugod po svetu. Živi in ustvarja na Koroškem v Avstriji in na Dunaju. Z Valentinom Omanom se je za oddajo naši umetniki pred mikrofonom pred leti pogovarjala Tatjana Gregorič. foto: mohorjeva.at

14 min 20 s

12.12.2015

NUPM - Branko Jordan

Branko Joran je član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani.V letošnji sezoni ga gledamo v Goethejevem Faustu v vlogi Valentina, nastopa pa še v več vlogah v Kafkovem Gradu in še v predstavah Misterij Buffo Majakovskega in Figure veneris Historiae Gorana Stefanovskega Za svoje igralske kreacije je dobil že več nagrad, med drugimi Severjevo nagrado in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Predvsem pa je Branko Jordan izjemen interpret umetniških besedil pred mikrofonom; na radiu Slovenija redno nastopa v radisjkih igrah in v literarnih oddajah, ki postanejo del radijskega arhiva. Tokrat ga je v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom povabila Tadeja Krečič.

19 min 50 s

Stran 13 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov