Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Naši umetniki pred mikrofonom

558 oddaj

558 oddaj


Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.

Naši umetniki pred mikrofonom

Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.


18.01.2020

Luka Juhart, dobitnik nagrade Prešernovega sklada 2020

Z oddajo Naši umetniki pred mikrofonom začenjamo niz pogovorov z nagrajenci Prešernovega sklada in Prešernovima nagrajencema za življenjsko delo. Tokrat se bo Primož Trdan pogovarjal z Lukom Juhartom, akordeonistom, zadnje čase pa tudi skladateljem. »Luka Juhart v glasbi ne išče delnih rešitev. Glasba zanj ni kariera, ampak nujnost, ki ga vodi med interpretacijo, ustvarjanjem, improviziranjem in poživljanjem glasbene scene.« je zapisano v obrazložitvi za nagrado Prešernovega sklada.

20 min 55 s

11.01.2020

Ciril Cvetko (1920-1999)

Mineva sto let od rojstva skladatelja, dirigenta, glasbenega publicista in pedagoga Cirila Cvetka. Rodil se je v Vučji vasi pri Ljutomeru. Leta 1948 je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz dirigiranja in kompozicije, nato se je izpopolnjeval v Pragi in Parizu. V letih 1945-1947 je bil vodja glasbenega oddelka in dirigent Komornega zbora Radia Ljubljana, zatem vodja umetniškega oddelka in umetniški direktor Triglav filma. Med letoma 1951 in 1955 je bil dirigent in direktor mariborske Opere, od leta 1956 je deloval v ljubljanski Operi. Bil je tudi direktor Slovenske filharmonije ter direktor in umetniški direktor ljubljanske Opere. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je predaval osnove dirigiranja in zborovstva ter vodil njen operni studio. Kot dirigent obsežnega opernega in koncertnega repertoarja se je odlikoval po tehnični preciznosti in zvesti interpretaciji. Obsežna je tudi njegova publicistična dejavnost. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali, kako je leta 1993 Ciril Cvetko pripovedoval o svojem življenju in delu.

16 min 18 s

04.01.2020

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - PESNIK PETER LEVEC

18. decembra 1999 je umrl Peter Levec, slovenski pesnik in prevajalec. Njegov najpomembnejši prevod so Travne bilke ameriškega pesnika Walta Whitmana. Ob dvajseti obletnici smrti se bomo Petra Levca spomnili v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Začel je pesniti že v gimnazijskih letih. Leta 1945 je izdal zbirko Koraki v svobodo. Oblikovno in snovno usmeritev je delno nadaljeval v zbirki Zeleni val, delno pa je čutiti premik v subjektivizem,ki razkriva njegovo doživljanje vojne. V Brezkončnem marcu iz leta 1971 je izboru prejšnjih pesmi dodal nekaj osebnih refleksij o splošni človeški težnji po notranjem ravnovesju.

16 min 17 s

28.12.2019

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - REŽISER IN DRAMATIK MIRKO MAHNIČ

Mirko Mahnič, dramaturg, gledališki režiser, pisatelj, nekdanji predavatelj odrskega jezika in dolgoletni lektor v ljubljanski Drami, se je rodil leta 1919, pred stotimi leti torej, preminil je lani. Bil je v veliki meri gledališki človek, avtor več knjig s tega področja, omenimo vsaj zadnjo obsežno študijo v dveh knjigah z naslovom Položaj slovenske gledališke omike 1941 - 45. Vendar je pisal tudi leposlovje: spomine, pričevanja, razmisleke, tudi dva romana: Prešeren na Silbi in Nestrohnjena svetloba. Ob letošnji okrogli obletnici je pri Mladinski knjigi izšla druga knjiga njegovih dnevniških besedil z naslovom Zapisi 1948 - 1958. Ko je imel Mirko Mahnič dvainosemdeset let, ga je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar.

18 min 3 s

21.12.2019

Skladatelj Matija Tomc

Petindvajsetega decembra bo minilo 120 let od rojstva skladatelja Matije Tomca. Rodil se je v Kapljišču v Beli krajini. Šolal se je najprej v Novem mestu, nato na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Poleg šole je igral violo in rog, kasneje je tudi orgle. Leta 1920 je po maturi vstopil v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1923; najprej je opravljal delo kaplana v Mokronogu in se nato odločil za študij kompozicije in orgel na Dunaju. Po vrnitvi leta 1930 je bil profesor na Škofijski gimnaziji v Šentvidu, zatem pa na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Po ukinitvi gimnazije je še eno leto ostal v Ljubljani, potem pa je odšel v Domžale. Orgle je poučeval na glasbenem konservatoriju in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagog se je upokojil leta 1948, nato je bil župnik v Domžalah. Tomc je bil predvsem zborovski skladatelj. Njegovo glasbeno delo je zelo raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave od mešanih, moških, ženskih zborov, do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat. Najpomembnejši sta Križev pot (1942) in Stara pravda (1956). Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je o svojem življenju leta 1981 razmišljal takrat 81-letni skladatelj Matija Tomc. Umrl je leta 1986.

15 min 14 s

14.12.2019

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM: SLIKARKA IN LUTKARICA MARA KRALJ

V letošnjem letu se spominjamo tudi sto desete obletnice rojstva Mare Kralj, slovenske slikarke, ilustratorke in oblikovalke lutk. Rodila se je na Dunaju pesnici Vidi Jeraj in glasbeniku Karlu Jeraju, poročena je bila s slikarjem Tonetom Kraljem. V slikarstvu se je izpopolnjevala v Parizu in Italiji, v oblikovanju filmskih lutk pa v Pragi. Prav lutke so bile velika ljubezen Mare Kralj. O vsem tem govori v pogovoru z Vido Curk, posnetem ob umetničini devetdesetletnici.

18 min 15 s

23.11.2019

Krištof Zupet

Slikar Franc Zupet - Krištof se je rodil 30. oktobra 1939 v Ljubljani. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, najprej je študiral arhitekturo, potem umetnostno zgodovino, nato se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Kot slikar dela v svobodnem poklicu. Od šestdesetih let podpisuje svoja dela z imenom Krištof, ki mu ga je dal književnik Ivan Mrak; ta je s svojo ženo, kiparko Karlo Bulovec-Mrak močno zaznamoval Zupetovo ustvarjanje. Zupet ustvarja predvsem portrete. S slikarjem Krištofom Zupetom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom leta 2014 pogovarjala Vida Curk. Fotografija iz dokumentarnega filma Krištof Zupet: slikar https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-portret/174399539

20 min 21 s

16.11.2019

France Štiglic (1919-1993)

Dvanajstega novembra je minilo sto let od rojstva slovenskega režiserja Franceta Štiglica. V zgodovino kinematografije se je zapisal s filmi Na svoji zemlji, Balada o trobenti in oblaku, Dolina miru, Ne joči Peter in drugimi; bil je nominiranec za oskarja leta 1961. V radijskem arhivu hranimo dragocen posnetek iz leta 1982, na katerem je France Štiglic razmišljal in pripovedoval o svojem življenju, ustvarjanju in okoliščinah, ki so ga oblikovale. Slišali ga boste v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Foto: Arhiv Slovenske kinoteke

17 min 55 s

09.11.2019

VLADO NOVAK

Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom posvečamo dramskemu in filmskemu igralcu Vladu Novaku. 12. novembra bo namreč v Slovenski kinoteki prejel nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. Ustvaril je več kot šestdeset filmskih vlog, v gledališču pa vsaj še dvakrat več, Društvo slovenskih režiserjev mu nagrado podeljuje, kot je bilo zapisano, ker je Vlado Novak “vedno z dušo in srcem pri stvari”. Igralca, ki je že dobil številne nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada iIn Borštnikov prstan leta 2014, je pred mikrofon povabil Marko Golja.

24 min 25 s

02.11.2019

Dane Zajc (1929-2005)

Mineva 90 let od rojstva pesnika Daneta Zajca. Za njegov enkratni ustvarjalni opus je značilno tesnobno videnje sveta, ki ni le filozofsko, temveč tudi osebno. To potrjuje tudi dragoceni posnetek razmišljanja z naslovom Občutja, ki ga je leta 1984 za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom prebral pesnik Dane Zajc sam. Foto: BoBo

16 min 17 s

28.10.2019

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - PISATELJ, SLIKAR GUSTAV JANUŠ

19. septembra je Gustav Januš, slovenski pesnik, slikar in prevajalec, ki živi in dela na avstrijskem Koroškem, dopolnil osemdeset let. V tem času je imel ustvarjalec razstavo slik z naslovom Slike dneva/Čez rob v galeriji Šikoronja v Rožeku, pri celovški Mohorjevi je izšla knjiga njegovih zgodnjih stvaritev Brez kategorij. V oddaji objavljamo pogovor Vide Curk z Gustavom Janušem.

15 min 37 s

26.10.2019

Naši umetniki pred mikrofonom: Marinka Štern - dobitnica Borštnikovega prstana

»Igralska predanost, vrhunskost in unikatnost.« Tako so gledališki strokovnjaki označili več desetletno odrsko ustvarjanje Marinke Štern, dramske igralke. V nedeljo, 27. oktobra, si bo na zaključni slavnosti Borštnikovega srečanja v Mariboru nadela Borštnikov prstan, najvišje priznanje, kar ga more dobiti slovenska igralka ali igralec. Marinka Štern je najgloblje in najdlje povezana s Slovenskim mladinskim gledališčem. Prav tam je ustvarila največje vloge, ki jih pomnimo še danes: Arkadina v Utvi Antona Pavloviča Čehova, Susn v istoimenski Achternbuschevi drami, Penelopa v Tauferjevi igri Odisej in sin, odigrala je tudi izvrstne filmske vloge, zadnje čase smo jo gledali v televizijskih nanizankah Usodno vino in Reka ljubezni, arhiv radia Slovenija pa hrani številne radijske igre in literarne oddaje z njenimi interpretacijami. Ob najvišjem igralskem priznanju se z Marinko Štern v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja Tadeja Krečič.

27 min 4 s

12.10.2019

Janez Menart (1929-2004)

Konec septembra je minilo devetdeset let od rojstva pesnika in prevajalca Janeza Menarta. Veseli smo, da v našem arhivu hranimo dragocen posnetek razmišljanja Janeza Menarta, ki je nastal leta 1981, ko je imel pesnik nekaj čez petdeset let in je bil na vrhuncu svojega ustvarjanja. Iz njegovega pripovedovanja veje značilen humor, s katerim se je Menart loteval tudi manj prijetnih spoznanj, povezanih srednjeletnim obdobjem in življenjem nasploh. V oddaji omenjeni urednik je bil Ciril Stani.

14 min 6 s

05.10.2019

Matjaž Ivanišin

Gost v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je Matjaž Ivanišin, eden najbolj samosvojih filmskih ustvarjalcev pri nas. Do zdaj se je posvečal predvsem dokumentarni filmski formi. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba so bili nagrajeni doma in v tujini. Ivanišinov prvi celovečerni igrani film Oroslan je bil uvrščen v tekmovalni program 72. Mednarodnega filmskega festivala v Locarnu, Milivoj Miki Roš pa je za vlogo v filmu prejel nagrado za najboljšega stranskega igralca na letošnjem 22. Festivalu slovenskega filma. Matjaž Ivanišin s filmom nadaljuje svojo pot, na kateri se ne boji raziskovanja novih smernic na področju filmske umetnosti. Z Matjažem Ivanišinom se je pogovarjala Tesa Drev. Foto:https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/1323/matjaz-ivanisin/

24 min 44 s

28.09.2019

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - PISATELJ, SLIKAR GUSTAV JANUŠ

19. septembra je Gustav Januš, slovenski pesnik, slikar in prevajalec, ki živi in dela na avstrijskem Koroškem, dopolnil osemdeset let. Prav zdaj ima ustvarjalec razstavo slik z naslovom Slike dneva/Čez rob v galeriji Šikoronja v Rožeku, pri celovški Mohorjevi je izšla knjiga njegovih zgodnjih stvaritev Brez kategorij. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo slišali pogovor Vide Curk z Gustavom Janušem. vir fotografije: https://www.google.com/search?q=gustav+janu%C5%A1%2C+bobo&tbm=isch&ved=2ahUKEwjRxuTZru7kAhUFeFAKHfdoAqgQ2-cCegQIABAA&oq=gustav+janu%C5%A1%2C+bobo&gs_l=img.12...0.0..13...0.0..0.0.0.......0......gws-wiz-img.cqbxFfZ8w1o&ei=WZ6MXZG2HoXwwQL30YnACg&bih=858&biw=1680#imgrc=-C_QSCT0tGy5_M

15 min 37 s

21.09.2019

Mirko Kambič (1919-2017)

Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom namenjamo umetnostnemu zgodovinarju in fotografu Mirku Kambiču - avgusta je minilo 100 let od njegovega rojstva. Mirko Kambič je leta 1946 je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 1959 še na Filozofski fakulteti, kjer je tudi magistriral. Bil je urednik pri Sava filmu v Ljubljani, v osemdesetih je na Filozofski fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino fotografije. Po letu 1954 se je posvetil barvni fotografiji, veliko je slikal in razstavljal, predvsem v tujini. Utemeljil je raziskovanje zgodovine fotografije na Slovenskem in objavil veliko razprav in člankov. Leta 2014 so Mirku Kambiču v Buenos Airesu podelili priznanje mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP, prejel je tudi nagrado Izidorja Cankarja, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, in Puharjevo nagrado za življenjsko delo na področju fotografije. Umrl je leta 2017. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Mirkom Kambičem, ki ga je leta 2014 z njim posnela Vida Curk. Foto: BoBo

19 min 53 s

14.09.2019

Slikar Mitja Ficko

V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom danes gostimo slikarja Mitjo Ficka. V Sloveniji in tujini uveljavljenega slikarja je močno zaznamovalo otroštvo na podeželju Prlekije, po končani osnovni šoli se je preselil v Maribor, pozneje je v Ljubljani študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Specialko je opravil pri profesorici Metki Krašovec. Ta ga je spodbudila, da se odcepi od akademskih vzorcev, kar mu je uspelo na večmesečnem potovanju po Balkanu in Bližnjem Vzhodu. Pozneje je Mitja Ficko svoj drugi ustvarjalni poligon našel v Leipzigu, kjer ima v poslopju Spinnerei – nekdanji bombažni predilnici, danes pa je to umetniško mesto v malem z ateljeji, galerijami in drugimi razstavnimi in družabnimi prostori – tudi svoj atelje. Mitja Ficka je pred mikrofon povabila Petra Tanko. Zaprti vrt, 2009 - 2016, olje na platnu, 270 x 404 cm, izsek

23 min 43 s

07.09.2019

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - PISATELJ IN SCENARIST PRIMOŽ KOZAK

11. septembra leta 1929 se je v Ljubljani rodil Primož Kozak, slovenski dramatik in esejist, avtor gledaliških iger kot so Dialogi, Proces, Afera in Legenda o svetem Che, ki se uvrščajo med vrhunce tedanjega pisanja za gledališče na Slovenskem. Vendar je Primož Kozak pisal tudi pronicljive eseje in je dobil za knjigo Peter Klepec v Ameriki nagrado Prešernovega sklada. Bil je tudi filmski in televizijski scenarist, napisal je dramatizaciji Ptičkov brez gnezda Frana Milčinskega in Hlapca Jerneja Ivana Cankarja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom govori Primož Kozak o sebi, svojem delu in položaju umetnika v družbi ter o vrednotah povojne slovenske družbe sploh. Fotografija: https://www.google.com/search?biw=1680&bih=858&tbm=isch&sxsrf=ACYBGNQOs2i_bPBV-lyADDLlleWsbE1fYg%3A1567778479660&sa=1&ei=r2ZyXeP3J82tkwWtzoCYCA&q=primo%C5%BE+kozak+bobo&oq=primo%C5%BE+kozak+bobo&gs_l=img.12...2613.4118..6360...0.0..0.230.612.4j0j1......0....1..gws-wiz-img.......35i39j0i24.LKd1F-bzbR0&ved=0ahUKEwiji_f6rbzkAhXN1qQKHS0nAIMQ4dUDCAY#imgrc=NovZ41esi_cyMM:&spf=1567778606893

11 min 29 s

31.08.2019

Željko Kozinc

Željko Kozinc je izjemno vsestranski avtor. Kot scenarist se je podpisal pod vrsto zanimivih scenarijev – po njegovih scenarijih je Božo Šprajc posnel družbenokritična filma Krč (1979) in Dih (1983), Jane Kavčič otroški film Učna leta izumitelja Polža (1982), Andrej Mlakar pa Christophoros (1985), ki tematizira spravo med nekdanjima sovražnikoma. Zelo obsežen je Kozinčev pripovedni opus, katerega razpon sega od vojnih travm do sodobnosti, njegova poezija pa se sicer navezuje na intimistično izkušnjo in tradicijo, vendar jo prenavlja in posodablja z modernističnimi intervencijami. Njegova najnovejša zbirka Pomlad kot zmeraj tako predstavlja avtorja kot pesnika, ki še ni rekel poslednje besede. Še najbolj znan in bran je umetnik po svojih potopisih, hvalnicah domovini in njenim lepotam ter zanimivostim. Toda čeprav so njegovi potopisi pisani kot spodbuda morebitnim izletnikom, se Kozinc ne odpove osebnim komentarjem, kot na primer v besedilu o jasi Kunč. Ob okroglem jubileju se je z Željkom Kozincem pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

23 min 55 s

24.08.2019

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - ILUSTRATORKA JELKA REICHMAN

V oddaji lahko slišimo Jelko Reichman, ilustratorko, ki že dolga desetletja bogati ilustrirane knjige zgodb in pesmi otrok, včasih tudi odraslih. Kdo ne pozna njenih najbolj priljubljenih ilustracij knjig Moj prijatelj Piki Jakob in Maček Muri Kajetana Koviča, Miškolin Josipa Ribičiča in Šivilja in škarjice Dragotina Ketteja? In naštevali bi lahko še in še. Jelka Reichman se je rodila pred osemdesetimi leti v Ljubljani. Ob jubileju je izšla nova knjiga z naslovom Rasla je Jelka, v kateri so zbrane pesmi slovenskih pesnikov in ljudske pesmi, ki jih je Jelka Reichman ilustrirala. Jelka Reichman je za svoje delo prejela številne nagrade, med njimi nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, Levstikovo nagrado za življenjsko delo, Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se z umetnico pogovarja Barbara Jurkovšek.

18 min 31 s

Stran 4 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov