Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
Brane Gruban, nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetij vodile ženske.
Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Brane Gruban o predstavljanju dogajanja v slovenskih medijih: "V zadnjem času ustvarjamo in predstavljamo zadeve v družbi bistveno bolj črno, kot si te zaslužijo. Regulacija v medijih bi bila koristna." Sogovornik je kariero začel v Iskri kot direktor razvoja, imel je tudi možnost delati v ZDA.
"Izkušnja iz 70. let v Iskri je bila privilegij, ki mi je v karierni poti pomagala razumeti izzive v poslovnem okolju. Takrat sem bil direktor razvoja televizije, in ko smo enkrat začeli drugačno trženje televizije, je bilo logično, da se iz proizvodnje preselim v marketing. To je bil naraven proces."
Brane Gruban o nekdanjih paradnih konjih: "Nimam nostalgije za Iskrinimi časi. Ohranil se je lep del Iskre v elektromotorjih in avtoelektriki, vendar smo zapravili lep del znanja, ki ga je ta hiša nekdaj imela; zlasti v menedžerskem smislu. Če bi imeli stotnijo menedžerjev iz tistih časov, bi bilo reševanje gospodarstva bistveno lažje."
90. leta so bila zlata leta za razvoj marketinga: "Takrat smo oblikovali slovensko društvo za odnose z javnostmi, postavljali smo norme." Interes za ta poklic raste, še posebej med mladimi velja za moden, seksi poklic. "Ta poklic ki zahteva veliko izkušenj. V PR bi morali vstopati tisti, ki imajo priznane kvalifikacije za opravljanje tega poklica. Tako etične kot profesionalne."
Pravi, da je za uspeh posameznika v 5 odstotkih zaslužna akademska izobrazba, v 15 odstotkih izkušnje in kar v 80 odstotkih njihove komunikacijske sposobnosti. Uspeh v kakršnem koli poklicu je odvisen od komunikacijskih kompetenc.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
V slovenskem poslovnem okolju nas čaka še mnogo izzivov: "Osnovni težavi v slovenskem poslovnem okolju sta nizka stopnja zavzetosti zaposlenih in nekonstruktivna organizacijska kultura. To pa je povezano z vodji. Ključno je imeti ustrezne vodje".
"Z malo razmišljanja bi bilo veliko bolje, če bi bile na vodilnih mestih ženske. Potrebujemo več sodelovanja ter manj hierarhije in tekmovalnosti."
Ne potrebujemo herojev, idealnih vodij. "Vodenje je zahteven kompromis med interesi lastnika, kupcev, trgov in zaposlenih. To je večji izziv, kot si nekateri predstavljajo." In kako kot dober vodja motivirati sebe in zaposlene?
"Tako, da dela ne jemlje več kot službo, ampak kot poslanstvo. Zato niso v ozadju denarne spodbude, ampak avtonomija, želja po odličnosti in poslanstvo. Trije koncepti, na katerih sloni ideja tretje generacije. Korenček in palica ne delujeta več."
854 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
Brane Gruban, nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetij vodile ženske.
Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Brane Gruban o predstavljanju dogajanja v slovenskih medijih: "V zadnjem času ustvarjamo in predstavljamo zadeve v družbi bistveno bolj črno, kot si te zaslužijo. Regulacija v medijih bi bila koristna." Sogovornik je kariero začel v Iskri kot direktor razvoja, imel je tudi možnost delati v ZDA.
"Izkušnja iz 70. let v Iskri je bila privilegij, ki mi je v karierni poti pomagala razumeti izzive v poslovnem okolju. Takrat sem bil direktor razvoja televizije, in ko smo enkrat začeli drugačno trženje televizije, je bilo logično, da se iz proizvodnje preselim v marketing. To je bil naraven proces."
Brane Gruban o nekdanjih paradnih konjih: "Nimam nostalgije za Iskrinimi časi. Ohranil se je lep del Iskre v elektromotorjih in avtoelektriki, vendar smo zapravili lep del znanja, ki ga je ta hiša nekdaj imela; zlasti v menedžerskem smislu. Če bi imeli stotnijo menedžerjev iz tistih časov, bi bilo reševanje gospodarstva bistveno lažje."
90. leta so bila zlata leta za razvoj marketinga: "Takrat smo oblikovali slovensko društvo za odnose z javnostmi, postavljali smo norme." Interes za ta poklic raste, še posebej med mladimi velja za moden, seksi poklic. "Ta poklic ki zahteva veliko izkušenj. V PR bi morali vstopati tisti, ki imajo priznane kvalifikacije za opravljanje tega poklica. Tako etične kot profesionalne."
Pravi, da je za uspeh posameznika v 5 odstotkih zaslužna akademska izobrazba, v 15 odstotkih izkušnje in kar v 80 odstotkih njihove komunikacijske sposobnosti. Uspeh v kakršnem koli poklicu je odvisen od komunikacijskih kompetenc.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
V slovenskem poslovnem okolju nas čaka še mnogo izzivov: "Osnovni težavi v slovenskem poslovnem okolju sta nizka stopnja zavzetosti zaposlenih in nekonstruktivna organizacijska kultura. To pa je povezano z vodji. Ključno je imeti ustrezne vodje".
"Z malo razmišljanja bi bilo veliko bolje, če bi bile na vodilnih mestih ženske. Potrebujemo več sodelovanja ter manj hierarhije in tekmovalnosti."
Ne potrebujemo herojev, idealnih vodij. "Vodenje je zahteven kompromis med interesi lastnika, kupcev, trgov in zaposlenih. To je večji izziv, kot si nekateri predstavljajo." In kako kot dober vodja motivirati sebe in zaposlene?
"Tako, da dela ne jemlje več kot službo, ampak kot poslanstvo. Zato niso v ozadju denarne spodbude, ampak avtonomija, želja po odličnosti in poslanstvo. Trije koncepti, na katerih sloni ideja tretje generacije. Korenček in palica ne delujeta več."
Ena največjih poznavalk zgodovine medicine v Sloveniji prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec se je raziskovanju in poučevanju zapisala po tem, ko ni dobila specializacije iz interne medicine. V svoji karieri je napisala že več kot 60 knjig, pri njej pa je neizbrisno sled pustila mariborska kirurginja Zora Janžekovič - sama jo celo označi za največjo zvezdo ženske medicine v Sloveniji. V pogovoru med drugim spregovori o letošnji Nobelovi nagradi za medicino, napovedani stavki zdravnikov, o patriarhalnem svetu, v katerem ženska - tudi v medicini - težko pride do položaja, o pogledu na zgodovinske dosežke na področju reproduktivnih pravic žensk in o vnetih kitah na rokah zaradi dolgournega tipkanja v želji, da bi v medicini pustila svoj pečat.
Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je nevladnica, ki jo zanima predvsem, kako doseči sistemske spremembe skozi zakonodajo, politike in prakso. Še posebej jo prizadene in hkrati motivira za delo področje nasilja nad ženskami. Tudi o grožnjah in pritiskih, nevladnemu sektorju, žrtvah žice na južni meji, monitoringu protestov in odgovornosti za protiustavne ukrepe v pogovoru z Gorazdom Rečnikom.
dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete ter glavni urednik revije Sodobna pedagogika.
Ni umetniško ime, dejansko ima v osebnih dokumentih zapisano Klemen Klemen. Še vedno fant iz ljubljanskega Trnovega, ki je ob prelomu tisočletij posnel kultno rapersko ploščo Trnow stajl. Na njej je tudi oda Nataši iz Depale vasi, Klemnovi prvi ljubezni. Še kako je živ, čeprav je že nekajkrat zrl smrti v oči. Ozdravil se je odvisnosti od alkohola, normaliziral družinske odnose, sinhronizira se tudi s kuhanjem v svoji kabriolet hiši in s košnjo trave na Dolenjskem. O klepanju stihov, poetiki, domišljiji, vzgojiteljski karieri, politiki, spoštovanju, odnosih, odvisnosti … O sreči in prazni vreči. Klemen stajl. V prostem pogovoru ob Ljubljanici, tam, “kjer trnovskih vrb se preja k zemlji sklanja.”
Tokratni Nedeljski gost poseduje zelo nalezljivo navdušenje nad tem, kako daleč se je skozi zgodovino razvila znanost. In to upravičeno. Je teoretski fizik, profesionalno kot akademik zapisan ugankam kvantne mehanike, in po drugi strani natančen raziskovalec zgodovine znanosti, ki je med drugim skušal ponoviti slavni arabski dokaz o obsegu Zemlje. Britanski fizik iraških korenin Jim Al-Khalili se podpisuje pod serijo poljudnoznanstvenih knjig in dokumentarcev, kot komunikator znanosti pa je prejel vrsto nagrad. Znanost zanj ni le zbir modrosti, ampak kraljevska pot do nje, od znanosti se lahko med drugim učimo tudi to, da ni nič narobe, če spremenimo stališče in priznamo, da smo se motili.
Sodi med najuspešnejše košarkarske trenerje v Evropi. S sarajevsko Bosno je že kot mlad trener postal evropski klubski prvak, uspešno je deloval v Italiji, Franciji in Turčiji. Je sopotnik velikih košarkarskih legend nekdanje Jugoslavije, je pripadnik stare šole, slovel je po strogosti. Brez dlake na jeziku pripoveduje o svojih trenerskih metodah, poln je anekdot o košarkarjih. Ne skriva svojih pogledov na družbo, politiko, svet. Ustalil se je v Trstu, kjer uživa v košarkarskem pokoju, a še naprej zelo pozorno spremlja dogajanje, redno se druži tudi s slovenskimi prijatelji. Zakaj ga je slovenska košarkarska reprezentanca očarala, kako vidi Luko Dončića, kako se spominja Iva Daneva, Petra Vilfana, Boruta Bassina in drugih legend jugoslovanske košarke. Zakaj Michael Jordan ni postal prvi temnopolti predsednik ZDA, o izkušnjah s turškim predsednikom Erdoganom, zakaj ceni slovenske zdravnike in obožuje slikarja Jožeta Ciuho. Z Bogdanom Tanjevićem sta se v Trstu pogovarjala Gašper Andrinek in Luka Hvalc.
Nedeljska gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije ji bodo konec avgusta podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. julija 2012 je bil nedeljski gost en izmed najbolj legendarnih dirkačev Formule 1. Avstrijec Niki Lauda. Z vmesnim dveletnim premorom je dirkal od leta 1971 do leta 1985 in osvojil 3 naslove svetovnega prvaka. Miran Ališič ga je v pogovoru spraševal tudi o njegovem odraščanju, o tem, kako je takrat videl formulo 1 pa tudi o njegovi poslovni poti.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Prva decembrska nedelja leta 2012 je bila posvečena ekskluzivni nedeljski gostji. Nina Zagoričnik se je na Dunaju pogovarjala z eno najbolj vznemirljivih umetnic sodobnega časa - Marino Abramović. Rodila se je v Beogradu, staršem, ki so imeli pomembne vojaške in politične funkcije v Jugoslaviji. Ona pa se je odločila za umetnost. Po začetnih instalacijah z zvokom je postala ena najbolj radikalnih in angažiranih raziskovalk svojega telesa. O njej so zdaj že napisane knjige, monografije, članki in posneti filmi.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Mož, ki je konec prejšnjega stoletja premikal meje mogočega v svetovnem alpinizmu, se povzpel na vse najvišje vrhove planeta, prehodil puščave in bil na Antarktiki. Napisal je več kot 60 knjig, ki so jih prodali v več kot pet milijonih izvodov. Nekdanji poslanec evropskega parlamenta, graščak in biokmetovalec. Vse to je veliki Reinhold Messner. Franci Pavšer ga je 7. februarja 2016 spraševal o slovenskem alpinizmu, ki je nanj naredil velik vtis, o ustvarjanju filmov, o evropski politiki in njegovih zgodovinskih podvigih.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Tomaž Humar je s svojimi vzponi zagotovo zaznamoval svetovni himalajizem. Opravil je okoli 1200 vzponov, od tega 60 prvenstvenih doma in po svetu. 2. aprila leta 2000 je bil Tomaž Humar gost Danile Hradil Kuplen. Tomaž Humar, eden največjih alpinistov vseh časov se je devet let pozneje po pogovoru smrtno ponesrečil ob sestopu z gore Langtang Lirung v nepalski Himalaji.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes.
Na svetu v zadnjih letih zaznavamo čedalje več vremenskih ekstremov. Vroča in suha poletja ter snežne meteže, kjer jih nismo nikoli pričakovali. Eden izmed glavnih dejavnikov svetovnega vremenskega sistema je severni pol oziroma Arktika, ki se segreva tudi do trikrat hitreje kot preostali planet. Arktični podnebni sistem podrobno proučuje nemški profesor Marcus Rex z Univerze v Potsdamu. Pred kratkim je vodil najdaljšo neprekinjeno znanstveno ekspedicijo, ki je podrobno raziskovala arktični sistem. Zakaj dogajanje na Arktiki tako vpliva na naše življenje, kako so živeli znanstveniki v popolni temi, kakšne zvoke lahko slišimo kljub popolni akrtični tišini, pa o vremenu in podnebni krizi se z njim pogovarja Gašper Andrinek.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 16. julija 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z igralko Umo Thurman.
Da vidiš in uživaš v majhnih stvareh, moraš imeti duha in srce kot mali princ, bi lahko pripisali Ireni Cerar, pripovedovalki ljudskih pravljic in avtorici številnih knjižnih popotniških uspešnic. Potem ko je s svojimi prvimi knjigami dodobra prekrižarila Slovenijo, je nazadnje pravljičnih sedem let raziskovala zamejski prostor in spletla unikaten in navdihujoč vodnik po krajih tam onkraj. O tem, kako je kot dekletce živela na šoli, nasproti knjižnice, kako jo je za pripovedovanje in skrivnosten svet pripovedk okužil njen ded in kam se splača v Sloveniji zaviti te vroče julijske dni, je kot Nedeljska gostja razkrila na Valu 202.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. marca 2003 se je Danila Hradil Kuplen pogovarjala z režiserjem Dušanom Jovanovičem.
Nedeljski gost Vala 202 je kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance in najboljši košarkar evropskega prvenstva leta 2017. Goran Dragić, ki je zadnji junijski dan v Stožicah odigral zadnjo reprezentančno tekmo pred domačimi gledalci. Košarkar, ki je z značajem in delom presegel svoje predhodnike in postal prvi slovenski košarkarski zvezdnik v Združenih državah Amerike. Goran Dragič, v Ameriki Dragon, v pogovoru z Boštjanom Reberšakom razkrije poklic vrhunskega športa, to, da bo kariero zanesljivo končal v ligi NBA in da je njegovo srce v Kosezah, dom pa v Miamiju.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. 10. 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z režiserjem Petrom Greenawayom.
Po več kot dveh desetletjih se kot Nedeljski gost Vala 202 znova vrača avtor obsežnega epa Vrata nepovrata, znani književnik, verzolog in družbeni aktivist Boris A. Novak.
Neveljaven email naslov