Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
Brane Gruban, nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetij vodile ženske.
Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Brane Gruban o predstavljanju dogajanja v slovenskih medijih: "V zadnjem času ustvarjamo in predstavljamo zadeve v družbi bistveno bolj črno, kot si te zaslužijo. Regulacija v medijih bi bila koristna." Sogovornik je kariero začel v Iskri kot direktor razvoja, imel je tudi možnost delati v ZDA.
"Izkušnja iz 70. let v Iskri je bila privilegij, ki mi je v karierni poti pomagala razumeti izzive v poslovnem okolju. Takrat sem bil direktor razvoja televizije, in ko smo enkrat začeli drugačno trženje televizije, je bilo logično, da se iz proizvodnje preselim v marketing. To je bil naraven proces."
Brane Gruban o nekdanjih paradnih konjih: "Nimam nostalgije za Iskrinimi časi. Ohranil se je lep del Iskre v elektromotorjih in avtoelektriki, vendar smo zapravili lep del znanja, ki ga je ta hiša nekdaj imela; zlasti v menedžerskem smislu. Če bi imeli stotnijo menedžerjev iz tistih časov, bi bilo reševanje gospodarstva bistveno lažje."
90. leta so bila zlata leta za razvoj marketinga: "Takrat smo oblikovali slovensko društvo za odnose z javnostmi, postavljali smo norme." Interes za ta poklic raste, še posebej med mladimi velja za moden, seksi poklic. "Ta poklic ki zahteva veliko izkušenj. V PR bi morali vstopati tisti, ki imajo priznane kvalifikacije za opravljanje tega poklica. Tako etične kot profesionalne."
Pravi, da je za uspeh posameznika v 5 odstotkih zaslužna akademska izobrazba, v 15 odstotkih izkušnje in kar v 80 odstotkih njihove komunikacijske sposobnosti. Uspeh v kakršnem koli poklicu je odvisen od komunikacijskih kompetenc.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
V slovenskem poslovnem okolju nas čaka še mnogo izzivov: "Osnovni težavi v slovenskem poslovnem okolju sta nizka stopnja zavzetosti zaposlenih in nekonstruktivna organizacijska kultura. To pa je povezano z vodji. Ključno je imeti ustrezne vodje".
"Z malo razmišljanja bi bilo veliko bolje, če bi bile na vodilnih mestih ženske. Potrebujemo več sodelovanja ter manj hierarhije in tekmovalnosti."
Ne potrebujemo herojev, idealnih vodij. "Vodenje je zahteven kompromis med interesi lastnika, kupcev, trgov in zaposlenih. To je večji izziv, kot si nekateri predstavljajo." In kako kot dober vodja motivirati sebe in zaposlene?
"Tako, da dela ne jemlje več kot službo, ampak kot poslanstvo. Zato niso v ozadju denarne spodbude, ampak avtonomija, želja po odličnosti in poslanstvo. Trije koncepti, na katerih sloni ideja tretje generacije. Korenček in palica ne delujeta več."
854 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
Brane Gruban, nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetij vodile ženske.
Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Brane Gruban o predstavljanju dogajanja v slovenskih medijih: "V zadnjem času ustvarjamo in predstavljamo zadeve v družbi bistveno bolj črno, kot si te zaslužijo. Regulacija v medijih bi bila koristna." Sogovornik je kariero začel v Iskri kot direktor razvoja, imel je tudi možnost delati v ZDA.
"Izkušnja iz 70. let v Iskri je bila privilegij, ki mi je v karierni poti pomagala razumeti izzive v poslovnem okolju. Takrat sem bil direktor razvoja televizije, in ko smo enkrat začeli drugačno trženje televizije, je bilo logično, da se iz proizvodnje preselim v marketing. To je bil naraven proces."
Brane Gruban o nekdanjih paradnih konjih: "Nimam nostalgije za Iskrinimi časi. Ohranil se je lep del Iskre v elektromotorjih in avtoelektriki, vendar smo zapravili lep del znanja, ki ga je ta hiša nekdaj imela; zlasti v menedžerskem smislu. Če bi imeli stotnijo menedžerjev iz tistih časov, bi bilo reševanje gospodarstva bistveno lažje."
90. leta so bila zlata leta za razvoj marketinga: "Takrat smo oblikovali slovensko društvo za odnose z javnostmi, postavljali smo norme." Interes za ta poklic raste, še posebej med mladimi velja za moden, seksi poklic. "Ta poklic ki zahteva veliko izkušenj. V PR bi morali vstopati tisti, ki imajo priznane kvalifikacije za opravljanje tega poklica. Tako etične kot profesionalne."
Pravi, da je za uspeh posameznika v 5 odstotkih zaslužna akademska izobrazba, v 15 odstotkih izkušnje in kar v 80 odstotkih njihove komunikacijske sposobnosti. Uspeh v kakršnem koli poklicu je odvisen od komunikacijskih kompetenc.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
V slovenskem poslovnem okolju nas čaka še mnogo izzivov: "Osnovni težavi v slovenskem poslovnem okolju sta nizka stopnja zavzetosti zaposlenih in nekonstruktivna organizacijska kultura. To pa je povezano z vodji. Ključno je imeti ustrezne vodje".
"Z malo razmišljanja bi bilo veliko bolje, če bi bile na vodilnih mestih ženske. Potrebujemo več sodelovanja ter manj hierarhije in tekmovalnosti."
Ne potrebujemo herojev, idealnih vodij. "Vodenje je zahteven kompromis med interesi lastnika, kupcev, trgov in zaposlenih. To je večji izziv, kot si nekateri predstavljajo." In kako kot dober vodja motivirati sebe in zaposlene?
"Tako, da dela ne jemlje več kot službo, ampak kot poslanstvo. Zato niso v ozadju denarne spodbude, ampak avtonomija, želja po odličnosti in poslanstvo. Trije koncepti, na katerih sloni ideja tretje generacije. Korenček in palica ne delujeta več."
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 10. 2. 2019 je Maja Ratej obiskala prof. dr. Aleksandro Kornhauser Frazer
Zdelo se je, da je danes 43-letna Kristina Kuzmič življenjski jackpot osvojila leta 2011, ko jo je slavna ameriška televizijska voditeljica Oprah Winfrey med 20 tisoč prijavljenimi kandidati prepoznala kot najbolj obetavno kandidatko za televizijko voditeljico in ji dodelila svojo lastno oddajo. Za vojno begunko iz Hrvaške in samohranilko, ki je po mučni ločitvi zapadla v revščino in komaj zmogla preživeti svoja otroka, bilo je to nedvomno izjemno priznanje, a oddaja ni dočakala niti druge sezona. Resničen uspeh je nato prišel naključno, ko je z domačo kamero začela snemati iskrene, odprte in s humorjem podprte izpovedi vsakdanjega življenja. Njena avtentičnost, odkritost, nenehno detabuiziranje popolnega starševstva in razkrivanje vsakodnevnega sprenevedanja o navidezno popolnih življenjih so ji prinesli več kot 3 milijone sledilcev na družabnih omrežjih, več kot milijardo ogledov njenih videoposnetkov, knjižno uspešnico, gostovanja na ameriških odrih in v številnih medijih.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. 11. 1997 se je Damjan Zorc pogovarjal s kantavtorjem in Ježkovim nagrajencem Tomažem Pengovom.
Kolo je nekaj, a skoraj nič. Nizozemski stavek najbolje razloži dr. Marco te Brömmelstroet, raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu.
A bicycle is almost nothing but also a symbol of change. It is a simple means to achieve complex goals and better life. But first, let's talk about the prevailing narration of mobility and how traffic updates on the radio keep reinforcing that.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 26. 9. 1999 je Nina Zagoričnik za oddajo Nedeljski gost pripravila pogovor s svetovno znano slikarko Françoise Gilot-
Nedeljski gost je gledališki in filmski igralec Marko Mandič, prvak SNG Drama. Te dni ga doživljamo v dveh premierah uprizoritve MandičCirkus, kjer se energično požene skozi 91 igralskih kreacij, ki jih je ustvaril od začetka svoje gledališke kariere leta 1996, ko je prvič nastopil v ljubljanski Drami, pa vse do lanskega maja 2021. Kdo je Marko Mandič, ko ni na odru, ko se ne žene iz ene predstave v drugo, ko filmske kamere ugasnejo ... :"takrat sem najraje na soncu in se grejem", je povedal Nini Zagoričnik, ki ga je povabila v studio Vala 202.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 14. 11. 1993 je nedeljski gost bil olimpionik Leon Štukelj, ki je takrat praznoval 95 let. Z njim se je pogovarjal legendarni športni novinar in komentator Franci Pavšer.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 27. januarja 1985 je nedeljski gost bil pesnik Tone Pavček. Z njim se je pogovarjal igralec in takratni voditelj nedeljskih dopoldnevov Brane Grubar.
Mitja Perovič, tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jihje popisal v knjigi Povem vam na uho!.
V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008. Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti. Boris Pahor je postal tudi Ime leta 2008 na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Z Borisom Pahorjem se je 9. maja 2010 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo, Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki. Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.
Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. Boris Kolar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij.
Gregor Deleja je ravnatelj Gimnazije Celje Center. Profesor glasbene pedagogike postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. Ni pragmatik, je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?
Tej Gonza je mladi raziskovalec in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji in kako kot pripadnik, generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na 1. maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših.
Nedeljska gostja je Zdenka Badovinac, mednarodno uveljavljena kustosinja in teoretičarka, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj direktorica zagrebškega muzeja sodobne umetnosti. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav doma in v tujini. Od leta 2011 je poleg Moderne galerije vodila tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, zasnovala je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti. Večkrat je bila slovenska komisarka na beneškem bienali in enkrat kot avstrijska komisarka na Bienalu v Sao Paulu. Kot kustosinja in teoretičarka je vabljena v številne muzejske in galerijske hiše ter na razne likovne manifestacije. Je tudi avtorica dveh zbirk esejev o kuratorstvu ter številnih teoretskih razprav o umetnosti, na primer, kako lahko umetniški arhivi vplivajo na drugačno razumevanje zgodovinjenja in s tem tudi muzeja.
Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.
Neveljaven email naslov