Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
Brane Gruban, nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetij vodile ženske.
Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Brane Gruban o predstavljanju dogajanja v slovenskih medijih: "V zadnjem času ustvarjamo in predstavljamo zadeve v družbi bistveno bolj črno, kot si te zaslužijo. Regulacija v medijih bi bila koristna." Sogovornik je kariero začel v Iskri kot direktor razvoja, imel je tudi možnost delati v ZDA.
"Izkušnja iz 70. let v Iskri je bila privilegij, ki mi je v karierni poti pomagala razumeti izzive v poslovnem okolju. Takrat sem bil direktor razvoja televizije, in ko smo enkrat začeli drugačno trženje televizije, je bilo logično, da se iz proizvodnje preselim v marketing. To je bil naraven proces."
Brane Gruban o nekdanjih paradnih konjih: "Nimam nostalgije za Iskrinimi časi. Ohranil se je lep del Iskre v elektromotorjih in avtoelektriki, vendar smo zapravili lep del znanja, ki ga je ta hiša nekdaj imela; zlasti v menedžerskem smislu. Če bi imeli stotnijo menedžerjev iz tistih časov, bi bilo reševanje gospodarstva bistveno lažje."
90. leta so bila zlata leta za razvoj marketinga: "Takrat smo oblikovali slovensko društvo za odnose z javnostmi, postavljali smo norme." Interes za ta poklic raste, še posebej med mladimi velja za moden, seksi poklic. "Ta poklic ki zahteva veliko izkušenj. V PR bi morali vstopati tisti, ki imajo priznane kvalifikacije za opravljanje tega poklica. Tako etične kot profesionalne."
Pravi, da je za uspeh posameznika v 5 odstotkih zaslužna akademska izobrazba, v 15 odstotkih izkušnje in kar v 80 odstotkih njihove komunikacijske sposobnosti. Uspeh v kakršnem koli poklicu je odvisen od komunikacijskih kompetenc.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
V slovenskem poslovnem okolju nas čaka še mnogo izzivov: "Osnovni težavi v slovenskem poslovnem okolju sta nizka stopnja zavzetosti zaposlenih in nekonstruktivna organizacijska kultura. To pa je povezano z vodji. Ključno je imeti ustrezne vodje".
"Z malo razmišljanja bi bilo veliko bolje, če bi bile na vodilnih mestih ženske. Potrebujemo več sodelovanja ter manj hierarhije in tekmovalnosti."
Ne potrebujemo herojev, idealnih vodij. "Vodenje je zahteven kompromis med interesi lastnika, kupcev, trgov in zaposlenih. To je večji izziv, kot si nekateri predstavljajo." In kako kot dober vodja motivirati sebe in zaposlene?
"Tako, da dela ne jemlje več kot službo, ampak kot poslanstvo. Zato niso v ozadju denarne spodbude, ampak avtonomija, želja po odličnosti in poslanstvo. Trije koncepti, na katerih sloni ideja tretje generacije. Korenček in palica ne delujeta več."
854 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
Brane Gruban, nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetij vodile ženske.
Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Brane Gruban o predstavljanju dogajanja v slovenskih medijih: "V zadnjem času ustvarjamo in predstavljamo zadeve v družbi bistveno bolj črno, kot si te zaslužijo. Regulacija v medijih bi bila koristna." Sogovornik je kariero začel v Iskri kot direktor razvoja, imel je tudi možnost delati v ZDA.
"Izkušnja iz 70. let v Iskri je bila privilegij, ki mi je v karierni poti pomagala razumeti izzive v poslovnem okolju. Takrat sem bil direktor razvoja televizije, in ko smo enkrat začeli drugačno trženje televizije, je bilo logično, da se iz proizvodnje preselim v marketing. To je bil naraven proces."
Brane Gruban o nekdanjih paradnih konjih: "Nimam nostalgije za Iskrinimi časi. Ohranil se je lep del Iskre v elektromotorjih in avtoelektriki, vendar smo zapravili lep del znanja, ki ga je ta hiša nekdaj imela; zlasti v menedžerskem smislu. Če bi imeli stotnijo menedžerjev iz tistih časov, bi bilo reševanje gospodarstva bistveno lažje."
90. leta so bila zlata leta za razvoj marketinga: "Takrat smo oblikovali slovensko društvo za odnose z javnostmi, postavljali smo norme." Interes za ta poklic raste, še posebej med mladimi velja za moden, seksi poklic. "Ta poklic ki zahteva veliko izkušenj. V PR bi morali vstopati tisti, ki imajo priznane kvalifikacije za opravljanje tega poklica. Tako etične kot profesionalne."
Pravi, da je za uspeh posameznika v 5 odstotkih zaslužna akademska izobrazba, v 15 odstotkih izkušnje in kar v 80 odstotkih njihove komunikacijske sposobnosti. Uspeh v kakršnem koli poklicu je odvisen od komunikacijskih kompetenc.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
V slovenskem poslovnem okolju nas čaka še mnogo izzivov: "Osnovni težavi v slovenskem poslovnem okolju sta nizka stopnja zavzetosti zaposlenih in nekonstruktivna organizacijska kultura. To pa je povezano z vodji. Ključno je imeti ustrezne vodje".
"Z malo razmišljanja bi bilo veliko bolje, če bi bile na vodilnih mestih ženske. Potrebujemo več sodelovanja ter manj hierarhije in tekmovalnosti."
Ne potrebujemo herojev, idealnih vodij. "Vodenje je zahteven kompromis med interesi lastnika, kupcev, trgov in zaposlenih. To je večji izziv, kot si nekateri predstavljajo." In kako kot dober vodja motivirati sebe in zaposlene?
"Tako, da dela ne jemlje več kot službo, ampak kot poslanstvo. Zato niso v ozadju denarne spodbude, ampak avtonomija, želja po odličnosti in poslanstvo. Trije koncepti, na katerih sloni ideja tretje generacije. Korenček in palica ne delujeta več."
Čeprav diplomirani pravnik je dr. Božidar Jezernik profesionalno in znanstveno delo posvetil etnologiji in kulturni antropologiji. Več kot 20 let se je ukvarjal s preučevanjem življenja v ekstremnih razmerah, s koncentracijskimi taborišči. A teme raziskovanja dr. Božidarja Jezernika so zelo raznovrstne. V njegovih knjigah, ki jih je napisal več kot dvajset, obravnava tako ljubljanske spomenike, junake v slovenski folklori. Napisal je tudi knjigo o kavi, ki je na Kitajskem prejela nagrado za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih. Blizu mu je razsvetljenska miselnost, da je znanje tisto, kar izboljša človeka, pomemben pa je tudi spomin:"Če nimamo spomina, ne vemo, kdo smo in od kod prihajamo, in če ne vemo tega, od kod prihajamo, ne moremo vedeti niti, kje smo, kaj šele, kam gremo." Je strasten zbiralec porcelana in keramike, še zlasti tiste, ki je nastala v Libojah, pa tudi razglednic, ki so povezane s temami, ki jih obravnava v svojem raziskovalnem delu.
Tokratni nedeljski gost Timothy P. Carney ne verjame v gospodarsko razlago premikanja volilne baze. Njegova potovanja po ZDA so ga utrdila v prepričanju, da je za človeka najpomembnejša močna, notranje povezana skupnost, v kateri živi. Večji del ZDA pa se sooča z razpadom lokalnih skupnosti, ki se začne že pri razpadu družin, zapiranju cerkva in padcu kakovosti javnih šol. V takšnih okoliščinah umrejo ameriške sanje, ljudje zapadejo malodušju, večina politike pa jih prezre, češ, da se niso sposobni odzvati in prilagoditi spremembam. A namesto, da bi zamenjali ljudstvo, so leta 2016 zamenjali – politiko. Donald Trump je te ljudi znal nagovoriti. Čeprav ni izpolnil obljub, pa je prav verjetno, da ga bodo tokrat volili še enkrat. Timothyja Carneyja je pred mikrofon povabil washingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Tik preden se mu izteče mandat sedanjega Ježkovega nagrajenca, smo pred mikrofon povabili Marka Breclja. Legendarni glasbenik, mladinski animator, performer, politični aktivist in mehki terorist nas je potem povabil v prostore koprskega Društva prijateljev zmernega napredka. Nastalo je nekaj drugačnega, kot je lahko načrtno in nenačrtno drugačen samo on.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Filozof dr. Vasja Badalič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, aktiven je tudi kot novinar. Desetkrat je že obiskal Afganistan, kjer raziskuje učinke vojne na civilno prebivalstvo. V Pakistanu je doživel bombni napad, raziskoval je tudi v Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu. V intervjuju tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih, civilnih žrtvah …
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Mitja Velikonja je profesor na Katedri za kulturologinjo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, kjer je predaval na univerzi Yale. Kot preučevalec sodobne kulture družbe noče ležati v svoji coni ugodja, ampak je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo. Je raziskovalec političnih ideologij, subkultur, kolektivnega spomina in postsocialistične nostalgije, ki ima v svoji zbirki več tisoč grafitov iz različnih delov sveta. Z Nedeljskim gostom Mitjo Velikonja se je pogovarjal Gorazd Rečnik, tudi o zgodovini slovenskega nacionalizma in avtohtonem antifašizmu, predstavil pa je še kulturološko analizo fenomena hipsterjev.
Prvi mož Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornikov Združenja bank Blaž Brodnjak je bankir, znan po odločnih stališčih do aktualnih vprašanj tako v bančništvu kot gospodarstvu. Bančništvo si razlaga kot upravljanje s tveganji, pri katerem je potrebno biti racionalen in profesionalen. Današnje poslovanje bank umešča v obdobje denarne politike, ki je zgodovinsko povsem neobičajno, celo neizkušeno. Zdi se mu povsem neintuitivno in nepričakovano, da bi človek preposto ponotranjil, da če ta nekomu posodi denar za obdobje desetih let, za to tudi plača. Kritičen je tudi do načina deljenja kreditov, kajti zanj je osnova bančništva posojanje denarja. V pogovoru pa je tokrat razkril tudi zasebno plat, ki še zdaleč ni zgolj konzervativna, ampak v nekaterih pogledih precej liberalna, sploh za bankirja.
Tomaž Kavčič, kuharski mojster, z dolgim seznamom nagrad kulinaričnih vodnikov, organizacij, združenj, zadnja v vrsti je Michelinova zvezdica.
Nedeljski gost je Miha Mlakar, ki uspešno združuje šport in znanost. Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na inštitutu Jožef Štefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco. V pogovoru lahko slišite, kako se umetna inteligenca uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje. Svoje znanje na tem področju uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Z Miho Mlakarjem se je pogovarjal Luka Petrič.
Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha. O tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti, se je z njim pogovarjala Maja Ratej.
Nedeljska gostja je virtuozinja na violini Lana Trotovšek, ki že 16 let živi in ustvarja v Londonu. Po končanem študiju v Salzburgu, Ljubljani in Londonu je leta 2012 debitirala z orkestrom Marijinega gledališča pod taktirko Valerija Gergijeva. Od takrat nastopa s številnimi svetovnimi orkestri, gostuje s solističnimi koncerti na prestižnih glasbenih odrih in festivalih. Več let je bila članica klavirskega tria Greenwich, skupaj s čelistom Stjepanom Hauserjem (nekoč član 2Cellos) in pianistko Joko Misumi. Danes poučuje na londonskem konservatoriju za glasbo in balet Trinity Laban ter snema za radio BBC. Lana Trotovšek igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750. Z njo se je pogovarjala Nina Zagoričnik. Foto: lanaviolin.com
Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo. Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija. Tako o terminologiji kot stereotipih o invalidih in ostalih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku se je pogovarjal z Miho Švaljem.
Gregor Božič je filmski režiser, ki je lani na Festivalu slovenskega filma s svojim celovečernim prvencem Zgodbe iz kostanjevih gozdov triumfiral z enajstimi nagradami vesna. Je tudi ljubiteljski raziskovalec sadnih sort na goriškem in avtor knjige Sadje sonca. V Kojskem je postavil sadovnjak, v katerem danes raste 120 dreves s 60 različnimi domačimi sortami. Trenutno je štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu, kjer pripravlja instalacijo slik in zvoka s skupnim naslovom "Sadeži, kakor jih sanjajo stari kmetovalci po zimi".
Od ustanovitve Enote za motnje hranjenja pri Centru za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani pred 21 leti, je dr. Karin Sernec na njenem čelu.
Breda Kutin je neomajna zagovornica varstva potrošnikov in simbol boja za njihove pravice že najmanj 30 let. Vsaj toliko torej, kolikor je stara Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi od njene ustanovitve. Slišana je tudi v tujini: vrsto let je bila v vodstvu svetovne potrošniške organizacije, danes je njen glas enakovreden največjim v Evropski potrošniki organizaciji. A če je bila Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo primer zgledne ureditve potrošniške politike, danes to ni več, pravi. Temelji učinkovitega varstva potrošnikov so spet močno načeti, zaupanje je skrhano, potrošniki pa potrebujejo močnega zagovornika.
Prizna, da ni rada hodila v šolo, dokler je k študiju ni spodbudila učiteljica, ki je njeni mami rekla: »Iz vaše Sandre pa nič ne bo.« Vedela je, da lahko doseže marsikaj, a le takrat, ko to hoče sama. Še vedno je uporniška. Z dr. Aleksandro Berberih Slana, direktorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor, se Tatjana Pirc v Scherbaumovi vili pogovarja o zgodovini, muzeju, vojnah, miru, ljubezni, humorju, prihodnosti, prestolonasledniku …
Doživel je že mnoge primerjave, od Nabokova do Kundere. Čeprav se je Aleksandar Hemon s pisanjem začel ukvarjati že v mladosti, je svetovno slavo dosegel šele s pisanjem v angleščini. Je eden redkih pisateljev, ki mu je to uspelo. Ker ni "monojezičen" pravi, da verjetno tudi nikoli ne bo v konkurenci za Nobelovo nagrado. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton.
Dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana, kjer se ukvarjajo z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Novi virus in pandemija je nista presenetila, saj je nekaj podobnega pričakovala, ni pa si predstavljala, kakšen bo ta izbruh. ”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo," je med drugim povedala Tatjani Pirc.
Primarno področje raziskovanja Jana Ciglenečkega je zgodovina filozofije, ukvarja se predvsem z antično, patristično in srednjeveško filozofijo. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah in ustanovah od Beograda, Pariza, Nikozije, Münchna in Kaira, kar je bilo zanj prelomno. Že med prvim bivanjem v Egiptu se je začel ukvarjati z zgodnjim puščavništvom in meništvom. Od leta 2013 mu je skupaj z ekipo v Vzhodni puščavi uspelo locirati in dokumentirati številne meniške naselbine.
Neveljaven email naslov