Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
Brane Gruban, nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetij vodile ženske.
Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Brane Gruban o predstavljanju dogajanja v slovenskih medijih: "V zadnjem času ustvarjamo in predstavljamo zadeve v družbi bistveno bolj črno, kot si te zaslužijo. Regulacija v medijih bi bila koristna." Sogovornik je kariero začel v Iskri kot direktor razvoja, imel je tudi možnost delati v ZDA.
"Izkušnja iz 70. let v Iskri je bila privilegij, ki mi je v karierni poti pomagala razumeti izzive v poslovnem okolju. Takrat sem bil direktor razvoja televizije, in ko smo enkrat začeli drugačno trženje televizije, je bilo logično, da se iz proizvodnje preselim v marketing. To je bil naraven proces."
Brane Gruban o nekdanjih paradnih konjih: "Nimam nostalgije za Iskrinimi časi. Ohranil se je lep del Iskre v elektromotorjih in avtoelektriki, vendar smo zapravili lep del znanja, ki ga je ta hiša nekdaj imela; zlasti v menedžerskem smislu. Če bi imeli stotnijo menedžerjev iz tistih časov, bi bilo reševanje gospodarstva bistveno lažje."
90. leta so bila zlata leta za razvoj marketinga: "Takrat smo oblikovali slovensko društvo za odnose z javnostmi, postavljali smo norme." Interes za ta poklic raste, še posebej med mladimi velja za moden, seksi poklic. "Ta poklic ki zahteva veliko izkušenj. V PR bi morali vstopati tisti, ki imajo priznane kvalifikacije za opravljanje tega poklica. Tako etične kot profesionalne."
Pravi, da je za uspeh posameznika v 5 odstotkih zaslužna akademska izobrazba, v 15 odstotkih izkušnje in kar v 80 odstotkih njihove komunikacijske sposobnosti. Uspeh v kakršnem koli poklicu je odvisen od komunikacijskih kompetenc.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
V slovenskem poslovnem okolju nas čaka še mnogo izzivov: "Osnovni težavi v slovenskem poslovnem okolju sta nizka stopnja zavzetosti zaposlenih in nekonstruktivna organizacijska kultura. To pa je povezano z vodji. Ključno je imeti ustrezne vodje".
"Z malo razmišljanja bi bilo veliko bolje, če bi bile na vodilnih mestih ženske. Potrebujemo več sodelovanja ter manj hierarhije in tekmovalnosti."
Ne potrebujemo herojev, idealnih vodij. "Vodenje je zahteven kompromis med interesi lastnika, kupcev, trgov in zaposlenih. To je večji izziv, kot si nekateri predstavljajo." In kako kot dober vodja motivirati sebe in zaposlene?
"Tako, da dela ne jemlje več kot službo, ampak kot poslanstvo. Zato niso v ozadju denarne spodbude, ampak avtonomija, želja po odličnosti in poslanstvo. Trije koncepti, na katerih sloni ideja tretje generacije. Korenček in palica ne delujeta več."
854 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
Brane Gruban, nekdaj gospodarstvenik, zdaj predavatelj, strokovnjak za komuniciranje, je prepričan, da smo si z negativno selekcijo pri izbiri vodilnih v Sloveniji povzročili veliko škodo, da kopici slovenskih menedžerjev ne bi niti avtomobila dal oprati in da bi bili uspešnejši, če bi več podjetij vodile ženske.
Tudi o zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih, pa o komunikacijskih zdrsih slovenskega menedžmenta in politike.
Brane Gruban o predstavljanju dogajanja v slovenskih medijih: "V zadnjem času ustvarjamo in predstavljamo zadeve v družbi bistveno bolj črno, kot si te zaslužijo. Regulacija v medijih bi bila koristna." Sogovornik je kariero začel v Iskri kot direktor razvoja, imel je tudi možnost delati v ZDA.
"Izkušnja iz 70. let v Iskri je bila privilegij, ki mi je v karierni poti pomagala razumeti izzive v poslovnem okolju. Takrat sem bil direktor razvoja televizije, in ko smo enkrat začeli drugačno trženje televizije, je bilo logično, da se iz proizvodnje preselim v marketing. To je bil naraven proces."
Brane Gruban o nekdanjih paradnih konjih: "Nimam nostalgije za Iskrinimi časi. Ohranil se je lep del Iskre v elektromotorjih in avtoelektriki, vendar smo zapravili lep del znanja, ki ga je ta hiša nekdaj imela; zlasti v menedžerskem smislu. Če bi imeli stotnijo menedžerjev iz tistih časov, bi bilo reševanje gospodarstva bistveno lažje."
90. leta so bila zlata leta za razvoj marketinga: "Takrat smo oblikovali slovensko društvo za odnose z javnostmi, postavljali smo norme." Interes za ta poklic raste, še posebej med mladimi velja za moden, seksi poklic. "Ta poklic ki zahteva veliko izkušenj. V PR bi morali vstopati tisti, ki imajo priznane kvalifikacije za opravljanje tega poklica. Tako etične kot profesionalne."
Pravi, da je za uspeh posameznika v 5 odstotkih zaslužna akademska izobrazba, v 15 odstotkih izkušnje in kar v 80 odstotkih njihove komunikacijske sposobnosti. Uspeh v kakršnem koli poklicu je odvisen od komunikacijskih kompetenc.
"Molk v komunikacijah pomeni samo eno: ali da nekaj skrivaš ali da nimaš nič povedati. Ne vem, kaj je huje."
V slovenskem poslovnem okolju nas čaka še mnogo izzivov: "Osnovni težavi v slovenskem poslovnem okolju sta nizka stopnja zavzetosti zaposlenih in nekonstruktivna organizacijska kultura. To pa je povezano z vodji. Ključno je imeti ustrezne vodje".
"Z malo razmišljanja bi bilo veliko bolje, če bi bile na vodilnih mestih ženske. Potrebujemo več sodelovanja ter manj hierarhije in tekmovalnosti."
Ne potrebujemo herojev, idealnih vodij. "Vodenje je zahteven kompromis med interesi lastnika, kupcev, trgov in zaposlenih. To je večji izziv, kot si nekateri predstavljajo." In kako kot dober vodja motivirati sebe in zaposlene?
"Tako, da dela ne jemlje več kot službo, ampak kot poslanstvo. Zato niso v ozadju denarne spodbude, ampak avtonomija, želja po odličnosti in poslanstvo. Trije koncepti, na katerih sloni ideja tretje generacije. Korenček in palica ne delujeta več."
V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal, da je zanj vedno na prvem mestu jaz, z ich se je srečal kasneje, saj so v njegovi vasi govorili samo slovensko. Rozi Tratar Sticker pa poudarja, kako pomembna je kultura, ki briše in podira meje med jeziki, državami in ljudmi. Na vrata njune hiše v Rožu sta potrkala tehnik Damjan Rostan in novinarka Tatjana Pirc.
Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.
Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev. Avtor serije Novine, ki jo je odkupil Netflix, njegovo serijo Območje brez signala pa HBO. Trenutno se na HR1 predvaja najnovejša serija Šutnja/ Molk, o razkriti aferi zlorabljanja mladoletnih deklic, ki so jih iz Osjeka vozili v Kijev, kjer so tudi snemali serijo v času covida.
Nedeljski gost je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator, ki so mu ruske oblasti leta 2005 zaradi njegovega pisanja o Čečeniji prepovedale vstop v državo. Zahod, kot pravi, tudi zaradi lastne preračunljivosti ni znal ali želel razumeti Rusije, v kateri leta 2022 vlada diktatura: obstaja samo imitacija volitev, v zaporih pa je več kot 1000 političnih zapornikov.
Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.
Dr. Vandana Shiva večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu bo nedeljski gost starosta slovenskega alpskega smučanja, Tone Vogrinec. Popularni Tona bo po koncu iger, 24. februarja, praznoval 80. rojstni dan, ob tem jubileju bo izšla tudi skoraj 500 strani dolga knjiga spominov. Te bo obujal tudi v tokratnem pogovoru, v katerem bo razmišljal o globalni krizi smučarskega športa, o prihodnosti olimpijskih iger, o zapletih z necepljenimi športniki, o Bojanu Križaju, o dveh izgubljenih družinah, o očitkih na račun njegovega dela, o Mateji Svet, pa tudi o kombiju za 700 nemških mark. In o petju "Bilečanke" tudi. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.
Ervin Hladnik Milharčič. Kolumnist. Satirik. Predvsem pa novinar. Terenski. Eden tistih, ki ima že dolgo oznako: legendaren
Nedeljski gost Tomaž Rotar je doktor dentalne medicine in alpinist, ki je stal na vseh treh najvišjih vrhovih sveta. Februarja bo minilo leto dni odkar se je vrnil v življenje – ob zimskem vzponu na K2 je še pravočasno odnehal, trije njegovi soplezalci pa ne. "Mene je očitno ena nevidna roka ali pa neviden glas, božji ali pa od kogarkoli že, postavil k pameti…Odločil sem se očitno pravilno in zato lahko še vedno ob nedeljah obiskujem Kredarico in Begunjščico." Dr. Rotar je delil svoja razmišljanja o ekstremnih alpinističnih podvigih, o egoizmu, o smrti, ki je zanj najboljši izum življenja. Pa o čustvih v Himalaji. Pravi, da moramo strah jemati kot zdravilo. Če ga je preveč nam bo škodoval, če ga je ravno prav pa nas bo varoval, zaradi strahu smo potem še vedno živi. Njega sicer bolj kot strah varuje želja, da bi še kdaj prišel domov.
Letnik 1972. Gledališki in filmski igralec. Pesnik. Aktivist. Dobrodelnež. Priložnostni politik. Včasih provokator. Zdaj tudi pisatelj.
Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti s sedanjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O prepletu sedanjosti in preteklosti pa o izgubljenem imaginariju, o tem, da so resnice družbe zmeraj na obrobju, ter o tem, da je sredina povsem mimo ter o razdiralni moči družbenih omrežij se je z njo pogovarjala Nataša Štefe.
Jasna Čuk Rupnik je dejavna na mnogih področjih, med drugim tudi članica skupine za primarno pediatrijo. V centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki ga je ustanovila v Logatcu je spoznala vse stranpoti odvisnosti, a paciente navdajala z optimizmom in jim moč dajala z motom: Resnica boli samo na začetku, potem ti da močna, široka krila za življenje. Preselila se je Kras, kot prostovoljka je sodelovala v mobilni cepilni enoti in se pridružila Civilni pobudi za spoštovanje dediščine Dutovelj.
Pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, avtorica naj knjige 2021, to je njena knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica, pripoveduje o ljubezni, izgubi, žalovanju, rasti in ustvarjanju, ko se s Tatjano Pirc ustavljata na posebej izbranih mestih, ki Erici prebujajo spomine in porajajo navdihe.
Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje. Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov. Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z pokojnim možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si ustvarila veliko družino v predmestju Londona. O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju.
Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule se s ključnimi družbenimi premiki nikoli ni ukvarjala zgolj kot raziskovalka, ampak jih je vedno naslavljala tudi kot aktivna državljanka. Je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja. Oboje na Fakulteti za družbene vede, kjer je leta 1994 ustanovila tudi Center za socialno psihologijo in ga vodila vse do upokojitve leta 2017. Od letošnjega junija je tudi izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa avtorica vrste temeljnih znanstvenih monografij, v katerih se je poleg že omenjenega ukvarjala z identiteto, življenjskimi poteki, družino, starševstvom in ženskami.
Dr. Mojmir Mrak je profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije. Vodil je pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ, bil svetovalec vlade za finančna vprašanja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi svetovalec za mednarodne finance in evropske integracije mnogim institucijam in vladam držav centralne in JV Evrope. Govori o velikih količinah denarja, ki se porabljajo za reševanje zdravstvene krize, o domačih financah, o razvojnih ukrepih Slovenije, pa tudi o tem, kako je poučevati, ko nimaš neposrednega stika s študenti. Dr. Mojmir Mrak, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in gostujoči profesor na več tujih univerzah. Z njim se pogovarja Nataša Zanuttini.
Ognjevita, hkrati nežna in brezčasna. Gledališka in filmska igralka Milena Zupančič ima od vseh letnih časov najraje čarobno jesen. Njen opus obsega več kot 120 gledaliških in 80 filmskih vlog. "Bil je splet srečnih okoliščin, ker sem delala v takem gledališču, s takimi režiserji in ker sem imela take vloge." Letos jo lahko gledamo v beograjskem gledališču v vlogi Sonje v predstavi Cement Beograd, za katero je septembra prejela najvišjo nagrado na Bifetu. Režiser Janez Pipan ji je ponudil vlogo mame Veronike Zarnik, Jančarjeve tragične junakinje, v predstavi To noč sem jo videl, hrvaški režiser Dalibor Matanić pa jo je angažiral v televizijski nadaljevanki Područje bez signala (Območje brez signala).
Domen Kokalj je dolgoletni vodja pisarne in pogrebniške dejavnosti na ljubljanskih Žalah. Morda so mu rojenice že z datumom rojstva namignile, kaj mu bo zaznamovalo življenjsko pot, a uradno velja, da ga je v pogrebništvo pripeljalo naključje. Med nočno čuvajsko službo in vodenjem sprejemne pisarne mu je na različnih delovnih mestih minilo skoraj trideset let in se nabralo veliko izkušenj z najbolj stresnimi, žalostnimi, tragičnimi življenjskimi trenutki. In življenjskimi lekcijami.
Enzo Smrekar je predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, član IO Mednarodne smučarske organizacije, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, predvsem pa vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.
Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najprepoznavnejših avtoric z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o njenem razpadu, padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. S Slavenko Drakulić se je v Zagrebu pogovarjala Nataša Štefe.
Neveljaven email naslov