Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslanke in poslanci se bodo danes in jutri na izredni seji lotili šestih posvetovalnih referendumov. Za tri, ki jih predlaga koalicija – gre za vprašanja o evtanaziji, preferenčnemu glasu na volitvah in o marihuani – bodo razpisali dan, ko naj bi se vsi skupaj o tem opredeljevali. Na mizah bodo tudi trije predlogi za posvetovalne referendume, ki jih predlaga SDS, in sicer o zaupanju v vlado, o nastanitvi nezakonitih migrantov in o obveznem testiranju funkcionarjev na droge. Pričakovati je, da bodo ti trije predlogi končali svojo pot in se tako pridružili dvema predlogoma NSI, ki ju je državni zbor že zavrnil – o energetskem zakonu in o pravicah pripadnikov skupnosti nekdanje Jugoslavije. Skoraj vsa politika pa podpira posvetovalni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Zakaj smo se znašli sredi poplave posvetovalnih referendumov, kako preprečiti predvidljivost preživetja predlogov, kako tem referendumom dvigniti veljavo in ali se lahko kar o vsem skupaj odločamo hkrati z volitvami. To je nekaj vprašanj za tokratnega sogovornika v oddaji Ob osmih. Tomaž Celestina je pred mikrofon povabil ustavnega pravnika doktorja Igorja Kaučiča.
170 epizod
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Poslanke in poslanci se bodo danes in jutri na izredni seji lotili šestih posvetovalnih referendumov. Za tri, ki jih predlaga koalicija – gre za vprašanja o evtanaziji, preferenčnemu glasu na volitvah in o marihuani – bodo razpisali dan, ko naj bi se vsi skupaj o tem opredeljevali. Na mizah bodo tudi trije predlogi za posvetovalne referendume, ki jih predlaga SDS, in sicer o zaupanju v vlado, o nastanitvi nezakonitih migrantov in o obveznem testiranju funkcionarjev na droge. Pričakovati je, da bodo ti trije predlogi končali svojo pot in se tako pridružili dvema predlogoma NSI, ki ju je državni zbor že zavrnil – o energetskem zakonu in o pravicah pripadnikov skupnosti nekdanje Jugoslavije. Skoraj vsa politika pa podpira posvetovalni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Zakaj smo se znašli sredi poplave posvetovalnih referendumov, kako preprečiti predvidljivost preživetja predlogov, kako tem referendumom dvigniti veljavo in ali se lahko kar o vsem skupaj odločamo hkrati z volitvami. To je nekaj vprašanj za tokratnega sogovornika v oddaji Ob osmih. Tomaž Celestina je pred mikrofon povabil ustavnega pravnika doktorja Igorja Kaučiča.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je včeraj sklenila bližnjevzhodno turnejo. Prejšnji vikend je bila v Izraelu in na okupiranem Zahodnem bregu. Vse v sklopu diplomatskih prizadevanj za končanje Izraelskih napadov na Gazo. Večkrat je pozvala k odprtju mejnega prehoda Rafa in krepitvi humanitarnih dobav v oblegano enklavo. Medtem je slovenska vlada prejšnji teden sprožila postopke za priznanje Palestine. To naj bi se zgodilo do 13. junija. Ob izpolnitvi nekaterih pogojev. Kako resna je namera vlade, da Palestino prizna? O tem v oddaji Ob osmih z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon.
Na Brdu pri Kranju danes poteka Predsedničin forum z naslovom »Ustvarjanje kulture mirnega sobivanja: Forum o (ne) nasilju. Tema pogovora so različne oblike nasilja, njihove posledice in vpliv na posameznike, družine in celotno skupnost. Kot so zapisali v vabilu nasilje zmanjšuje kakovost življenja in onemogoča uresničitev potencialov posameznikov in družbe. Zdi se, da je nasilja vse več. Še posebej je problematično nasilje med mladostniki. Pred dnevi je šikaniranje čez rob pognalo komaj 12 letno deklico. Medvrstniško nasilje močno zaznamuje mladostnike in jih pahne v hudo stisko. Težke zgodbe pa namesto da bi odvračale, mlade le še privlačijo. Današnjo oddajo Ob osmih je Metka Pirc posnela v Slovenj Gradcu, njena gostja pa je doktorica socioloških znanosti Lucija Čevnik.
Včeraj sta minili dve leti od ustanovne seje devetega sklica državnega zbora, torej posplošeno dve leti delovanja te vladne koalicije. Vlado Roberta Goloba smo sicer dobili 1. junija 2022. Pred nami je prvo pravo merjenje razpoloženja javnosti, to so evropske volitve. V tem času smo doživeli marsikaj, ob vseh političnih pretresih lahko malce pogledamo tudi po kadrovskem dogajanju v zadnjih dveh letih. Med drugim tudi menjavo dobršnega dela ministrske ekipe, tudi menjave na čelu parlamentarnih strank in nekaj premikov v državnem zboru. Kaj pa se pravzaprav res dogaja v vrhovih parlamentarnih strank. To pa je tema tokratne oddaje Ob osmih. Sogovornik Tomaža Celestine je politolog doktor Miro Haček.
Slovenski študentje z zasedbo predavalnice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sledijo kolegom po svetu, ki so v minulih tednih začeli proteste proti izraelski vojni v Gazi. Univerze so se odzvale različno, v najhujših primerih so študentske protestniške kampe nasilno izpraznili in študente aretirali. Študentje v Ljubljani zahtevajo prekinitev sodelovanja z izraelskimi visokošolskimi institucijami in jasno protivojno stališče Univerze. Kako učinkovit je takšen boj, bi lahko prinesel kakšne globlje družbene posledice, kakšna je ali bi morala biti družbena vloga univerze kot avtonomne institucije? O tem Ob osmih s sociologom Gorazdom Kovačičem z ljubljanske Filozofske fakultete.
Danes obeležujemo Dan Evrope, hkrati se prav danes začenja kampanja pred volitvami v evropski parlament, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem. Na današnji dan se spominjamo ustanovitve Sveta Evrope leta 1949 in leto kasneje predstavljene Schumannove deklaracije, ki je pognala v tek evropsko združevanje, to pa je evropskim državam prineslo več kot polstoletno obdobje miru, stabilnosti in napredka. Danes nič od tega ni več samoumevno. O preteklih uspehih evropskega povezovanja in izzivih prihodnosti smo se pogovarjali s predstojnico oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorico Kornelijo Ajlec.
Danes se v Sloveniji začenja teden Rdečega križa, obenem pa je 8. maj mednarodni dan Rdečega križa. To je organizacija, ki pomaga ob naravnih katastrofah in konfliktih ali pa nudi roko pri vzpostavljanju pogojev za dostojno preživetje. V slovenskem Rdečem križu deluje okoli 10 tisoč prostovoljcev, na svetovni ravni jih je več kot 15 milijonov. Kako dobro znamo poskrbeti za najšibkejše in kakšni izzivi čakajo organizacijo v prihodnje? Tudi o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.
V Malmeju se bo nocoj, s prvim tekmovalnim večerom, začelo 68-to tekmovanje za Pesem Evrovizije. Dogodek tokrat poteka pod geslom Združeni v glasbi. Gre za tekmovanje, ki je najbolj prepoznavna blagovna znamka v Evropi med nešportnimi dogodki. Vstopnice so bile razprodane takoj. Nocoj bo nastopila tudi slovenska predstavnica Raiven. Stavnice ji napovedujejo tesen boj za uvrstitev v sobotni finale. Je pa to največje glasbeno tekmovanje na svetu pomembno tudi za gospodarstvo in turizem. Ne glede na to, da naj bi šlo za povsem nepolitičen dogodek, so v Malmeju napovedani propalestinski shodi, ker na tekmovanju sodeluje tudi Izrael. V mestu veljajo strogi varnostni ukrepi. Na račun evrovizijskega tekmovanja pričakujejo približno sto tisoč obiskovalcev. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih smo se preselili v Malmö in preverili evrovizijsko vročico.
Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj razglasila za dan svobode medijev. S tem je želela poudariti vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije. Od leta 2002 Novinarji brez meja na ta dan objavljajo indeks medijske svobode in lestvico držav glede na stopnjo medijske svobode. Ocenjujejo jo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost. Slovenija je letos uvrščena na 42.to mesto, osem mest višje kot lani. Najvišje, na 9. mestu, je bila leta 2005, najbolj silovito zdrsnila pa je v času prejšnje vlade, na 54-to mesto. Priložnost za pogovor o slovenskem novinarstvu.
Evropska unija veliko denarja namenja zelenemu prehodu z namenom, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Evropsko računsko sodišče pa je ugotovilo, da veliko sredstev dejansko ni bilo porabljenih za učinkovite podnebne ukrepe, še več: z njimi so financirali celo infrastrukturo za fosilna goriva. O tem, kako denar za zeleni prehod uporabljajmo v Sloveniji, v oddaji Ob osmih preverjamo z Jonasom Sonnenscheinom iz Umanotere.
Pred 20 leti, 1. maja 2004, je Evropska unija v svoji največji širitvi sprejela deset novih članic, med njimi tudi Slovenijo. Po dveh desetletjih strokovnjaki ugotavljajo, da je širitev prinesla veliko koristi tako starejšim kot novim članicam, nenazadnje se je od takrat Unija razširila še dvakrat. Vseeno je med državljani zaznati precej zadržanosti do Evropske unije in politik Bruslja, vsaj v Sloveniji pa je več zanimanja za notranjo kot za evropsko politiko, čeprav ima slednja večji vpliv na naša življenje. Čez mesec in pol bodo evropske volitve, kjer bo Slovenija prvič izvolila 9 evropskih poslancev. V oddaji Ob osmih smo gostili nekdanjo poslanko evropskega parlamenta Romano Jordan.
Pred nami so prvomajske počitnice, zaposleni jih lahko s samo tremi dnevi dopusta raztegnejo v kar devet dni. Številni načrtujejo potovanja ali vsaj krajše izlete. Kam in kako bo odvisno tudi od vremena. So pa prihajajoči prazniki ponavadi znanilec poletne turistične sezone. Turistični delavci že beležijo predkoronske številke. Kako bo letos? O tem v novi epizodi oddaje Ob osmih.
Čez dva dni bo minilo 30 let od ustanovitve Ekonomsko socialnega sveta, organa prek katerega poteka dialog med državo, sindikati in delodajalci. Obletnica mineva v razmerah, ko je socialni dialog že skoraj leto dni mrtev. Julija lani so ga zapustili delodajalci, kot razlog so navedli sprejemanje zakonskih predlogov mimo ekonomsko socialnega sveta. Aktualna vlada je v začetku mandata obljubljala, da bo socialni dialog spoštovala. Premier Robert Golob se bo danes neformalno srečal s sindikalisti in predstavniki delodajalcev. Dogovorili naj bi se, kdaj bodo spet lahko sedli za skupno mizo. Seveda ni prvič, da je socialni dialog zamrl. Vendar smo tokrat pred zelo pomembnimi reformami, ki terjajo soglasje. Med njimi je zagotovo najpomembnejša pokojninska reforma. Kje so vzroki za odsotnost socialnega dialoga in zakaj je ta tako pomemben?
Do začetka olimpijskih iger v Parizu je manj kot 100 dni. V začetku tedna so v antični Olimpiji prižgali olimpijski ogenj, ki bo potoval do prizorišča iger, ki bodo v marsičem prelomne in rekordne. Tokratne olimpijske igre naj bi bile za Slovenijo izjemne, saj se pričakuje najštevilčnejša udeležba doslej. Kako uspešna bo, bomo še videli. Tisti, ki si bodo priborili katero od medalj, bodo domov odnesli tudi košček zgodovine, saj bo v medalje vgrajeno železo iz Eifflovega stolpa. O pripravah in pričakovanjih pred olimpijskimi igrami smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z nekdanjim olimpijcem, nosilcem olimpijske medalje, veslačem in ambasadorjem olimpijske plamenice Janijem Klemenčičem.
Prve volitve v super volilnem letu na Hrvaškem niso prinesle sprememb. Prepričljiva zmagovalka je HDZ dosedanjega premierja Andreja Plenkoviča, ki pa je dosegla slabši izid kot pred štirimi leti. Koalicijska pogajanja se bodo začela takoj in bodo zelo zahtevna, saj je večina političnih strank že vnaprej napovedala, da s HDZ ne bodo sodelovale v vladi. Tudi drugo uvrščena stranka SDP napoveduje, da bo začela pogovore za sestavo vlade. Analiza volilnih izidov z našo dopisnico s Hrvaške Tanjo Borčić Bernard.
En teden po preplahu na šolah, ki ga je povzročila anonimna spletna grožnja, sta se minister za notranje zadeve in minister za vzgojo in izobraževanje dogovorila o izboljšanju komunikacijskih protokolov med policijo in šolami v tovrstnih primerih. Prav način komunikacije je bil najbolj kritiziran saj so šole na obvestilo policije odreagirale po svoji presoji in različno. Ostri ukrepi in javna objava poziva k previdnostnim ukrepom pa so med šolniki, starši in učenci marsikje povzročili preplah. Kako se torej pripraviti na morebitne prihodnje takšne grožnje? V oddaji Ob osmih.
Razmere na pregovorno nemirnem Bližnjem vzhodu so v zadnjih mesecih postale še bolj nestabilne, sobotni iranski napad na Izrael je močno povečal nevarnost za nov velik regionalni spopad. Strokovnjaki mirijo, da to večini udeleženih ni v interesu, napenjanje mišic Izraela in Irana pa vseeno sproža veliko nelagodja. V tem težavnem obdobju za mednarodno skupnost je v središču dogajanja tudi Slovenija, ki drugič zaseda nestalni sedež v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, kot vse kaže pa je le še vprašanje časa, kdaj bo naša država priznala Palestino. O teh temah v pogovoru z nekdanjim predsednikom, mednarodnim pravnikom dr. Danilom Türkom.
Slovenska politika še naprej preseneča. Osvetljujemo ozadja priprav na kongres Socialnih demokratov, na katerem bo jutri ta stranka z novim vodstvom nadaljevala prizadevanja za preživetje na slovenski politični sceni. In to preživetje ji pogosto otežuje predsednik vlade Robert Golob, njihov koalicijski šef, ki pogosto preseneti tudi sam. Ena zadnjih potez je bila izstrelitev Tomaža Vesela na mesto kandidata za novega komisarja. Bil pa ni koalicijski kandidat, ampak je koalicija o tem – tudi tokrat – za svojo odločitev izvedela iz medijev. O tem Ob osmih z Borisom Vezjakom, filozofom, publicistom in kritičnim opazovalcem slovenske politično-medijske krajine.
Migracije so tema, ki bo v naslednjih dveh mesecih zagotovo zaznamovala Evropsko unijo. Že zdaj je očitno, da bo to ena glavnih tem kampanje pred junijskimi evropskimi volitvami. Prizorov, kakršni so bili na evropskih mejah pred skoraj desetletjem, ob največjem pritisku migrantske krize, si ne želi nihče. Ureditvi zapletenih in pomembnih vprašanj s tega področja je namenjena obsežna zakonodaja, ki jo v teh dneh sprejema in potrjuje Evropska unija. O tem se je, v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, Matej Hrastar pogovarjal z izvršno direktorico Evropskega azilnega podpornega urada Nino Gregori.
Vodenje tožilske organizacije je prevzela Katarina Bergant. Na mesto generalne državne tožilke prihaja po šestih letih vodenja ljubljanskega tožilstva. Kot pravi, si tožilstvo pod svojim vodenjem predstavlja kot sodobno, visoko strokovno in učinkovito, a tudi pregledno in navzven odprto organizacijo. Širša javnost jo pozna kot tožilko, ki je zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje o orožarski aferi Resnica o Patrii. Med njenimi tožilskimi primeri je tudi zadeva Radan. Pregon zdravnika Ivana Radana, ki je bi osumljen, da je več hudo bolnim pacientom na nevrološki kliniki načrtno in samovoljno skrajšal življenje. Bil je pravnomočno oproščen. Nova generalna državna tožilka Katarina Bergant je gostja oddaje Ob osmih.
Neveljaven email naslov