Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
458 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
Ime Marijana Drobeža je neločljivo povezano z novinarstvom oziroma je temu poslanstvu zavezano. Večino svoje novinarske kariere pred upokojitvijo v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je preživel v elektronskih medijih, predvsem s poročanjem za nacionalni radio in televizijo. Tako se ga marsikateri starejši poslušalec ali gledalec spomni kot dopisnika s kriznih žarišč v nekdanji Jugoslaviji, ko je na primer poročal s Kosova. Pa iz tržaškega zamejstva. Največ pa se je Marijan Drobež oglašal na radijskih valovih Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija - kot dopisnik z Goriške. Tako tudi pred 30-imi leti, ko se je Slovenija osamosvajala in je bil prvi, ki je domačo in širšo javnost seznanil z vojaškim spopadom na tedanjem mednarodnem mejnem prehodu v Rožni Dolini. Spomini na to obdobje, novinarska strast in ljubezen, ki ju še vedno udejanja s pisanjem za zamejski tednik Novi glas, in pa častitljivi osebni jubilej, ko je pred kratkim dopolnil 90 let, so dovoljšnji razlogi, da smo Marijana Drobeža povabili pred naš mikrofon. Z njim se je pogovarjal njegov kolega in dober prijatelj Valter Pregelj.
Enzo Smrekar je direktor družbe Atlantic Droga Kolinska in predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ti funkciji sta bili njegovi odskočni deski tudi za tujino. V hrvaški skupini Atlantic je podpredsednik uprave, v Mednarodni smučarski zvezi pa član predsedstva. Med 20-to in 21-to uro bo v oddaji Odprto za srečanja govoril o svoji karieri, pogledih na aktualna vprašanja in načrtih. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili sociologinjo dr. Jasno Podreka. Je raziskovalka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Njena področja raziskovanja so vprašanja diskriminacije žensk ter nasilja nad ženskami, spolnega nasilja intimnopartnerskih umorov in femicida. Če ženske predčasno umrejo zaradi nasilnih vzrokov, je to najpogosteje posledica intimnopartnerskega nasilja in nasilja, ki ga v družini izvajajo drugi sorodniki, izpostavlja raziskovalka.
Gost oddaje Odprto za srečanja bo Mitja Palčič, dolgoletni komandir koprske prometne policije, danes pa drugi človek avtocestne policije. Pred vrati je poletna sezona, ko postane slovenski avtocestni križ še bolj obremenjen, saj po njem poteka pomembna tranzitna žila. Urejanju prometa in varnosti na avtocestah je naš gost posvetil velik del kariere. Kako rešiti ujete voznike v dolgotrajnih zastojih, kako voznike osvestiti o pomenu reševalnega pasu in kaj so ga naučili žal tragični množični naleti na primorski avtocesti? O tem v pogovoru s Tjašo Škamperle.
Slovenija je iz obrobne kolesarske dežele, z nekaj posameznimi prebliski v minulih letih in desetletjih, postala tako rekoč velesila, s prvim in drugim kolesarjem svetovne lestvice. O fenomenu, ki ga predstavljata Primož Roglič in Tadej Pogačar, o izzivih, ki so pred njima in tudi pred ljubitelji tega garaškega športa, nam bo več povedal David Črmelj. David je v Vipavski dolini od koder prihaja, nekoč tudi sam vrtel pedala, danes kolesarskim karavanam na največjih dirkah sledi kot športni novinar televizije Slovenija. Na klepet ga je povabil Sandi Škvarč
Gost oddaje odprto za srečanja bo Mitja Palčič, dolgoletni komandir koprske prometne policije, danes pa drugi človek avtocestne policije. Pred vrati je poletna sezona, ko postane slovenski avtocestni križ še bolj obremenjen, saj po njem poteka pomembna tranzitna žila. Urejanju prometa in varnosti na avtocestah je naš gost posvetil velik del kariere. Kako rešiti ujete voznike v dolgotrajnih zastojih, kako voznike osvestiti o pomenu reševalnega pasu in kaj so ga naučili žal tragični množični naleti na primorski avtocesti? O tem v pogovoru s Tjašo Škamperle.
Naša gostja je dr. Nadja Terčon, kustosinja Pomorskega muzeja, ki svojo bogato raziskovalno dejavnost že več kot tri desetletja namenja novejši zgodovini pomorstva. Letos je objavila izjemno odmevno monografijo, posvečeno našima prvima pomorščakinjama, Savi Kaluža in Jolandi Gruden. Terčonova poudarja, da pomorska usmeritev neke države ni nekaj samoumevnega, ni dana kar z morjem. Še posebej ne v mestih ob današnji slovenski obali, iz katerih so po vojni večinoma odšli italijanski prebivalci, naselili pa so jih prebivalci iz vse Slovenije in iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Šele generacija, ki ima danes petdeset let, je te kraje, skupaj z njihovim morskim značajem, začutila kot svoj pravi dom, izpostavlja. Z dr. Nadjo Terčon se je pogovarjala Lea Širok.
V oddaji Odprto za srečanja smo v zadnjem letu gostili sogovornike, ki so nam pomagali razumeti svet in odnose v času pandemije: osebne, družbene, mednarodne. Danes bo naš gost profesor Dragan Kesić, ki se je v svojem doktoratu posvetil globalizacijskim procesom v svetovni farmacevtski industriji. Kako države naročajo in kako delijo cepiva? Kaj je cepilni nacionalizem? S predavateljem na Fakulteti za managament se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Robotika in mehanizmi je dejavnost, ki jo že več kot desetletje mladim prek različnih projektov približuje Alenka Malej, profesorica matematike in doktorica informacijsko upravljavskih ved. "Programirati robota, da gre po zarisani črti, ni tako preprosto", pravi Malejeva, ki jo navdušuje predvsem radovednost in iznajdljivost otrok. Z nekaterimi se je v preteklih letih udeležila tudi mednarodnih tekmovanj.
V nedavnem nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih \tdisfunkcij, pri svojem delu pa se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije.
Tokrat gostimo Uroša Peterca. Ljubljančana, ki se je z družino preselil v Brda, natančneje v Kojsko. Z ženo Mileno sta imela v mislih tudi Ameriko, Francijo in Italijo, vendar sta povedala, da je na koncu med najbolj romantičnimi idejami zmagal kanček pragmatizma. Uroš Peterc je tudi tolmač, zato se je pred koronaobdobjem veliko gibal med Strasbourgom, Brusljem, Luksemburgom in Ženevo. Je akreditiran tolmač pri EU in predsednik mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev s sedežem v Ženevi. Tolmači angleški, nemški, francoski, italijanski, poljski in hrvaški jezik. V svoji karieri imam 3500 različnih tolmačenj- od štetja ušesnih znamk na kozah nad Idrijo do kronanih glav in svetovnih politikov. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
Novico, da je nemška multinacionalka Sartorius kupila visokotehnološko podjetje Bia Separations iz Ajdovščine, je oktobra lani v Sloveniji prvi objavil spletni portal Domovina in v komentarju uredništva med drugim zapisal, navajamo: "Pri prodaji Bia Separations enemu največjih svetovnih igralcev na svojem področju je jasno, da ne gre za denar, temveč za strateško potezo, ki bo temu izjemnemu slovenskemu podjetju omogočila pospešen razvoj in rast v svetovnem merilu. (konec navedka) Temu nasezadnje v tokratni oddaji Odprto za srečanja pritrjuje tudi ustanovitelj in prvi mož nekdanje ajdovske gazele, danes podjetja z visokokakovostnimi delovnimi mesti in s 130-imi zaposlenimi, Aleš Štrancar. A v pogovoru z doktorjem biotehnologije se nismo dotaknili samo njegove znanstvene in poslovne poti, ampak tudi zdajšnje epidemiološke in družbeno-politične razmere. Njih kritičnega opazovalca in presojevalca, ljubitelja narave in očeta petih otrok s Planine pri Ajdovščini je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
V tokratni oddaji odprto za srečanja gostimo učiteljico matematike Matejo Peršolja. Vrtojbenka, ki že dvajset let živi v Domžalah, je avtorica priročnika za učitelje Formativno spremljanje v praksi in ena izmed petih kandidatov, ki se potegujejo za mesto slovenskega predstavnika na svetovnem izboru Najboljši učitelj na svetu. Z njo se pogovarja Karin Zorn Čebokli.
Gostja tokratne oddaje je Milanka Lange Lipovec, prva Slovenka, ki je objadrala svet. Neustrašno morjeplovko in izjemno pripovedovalko zgodb, ki ji je morje med drugim povsem spremenilo pogled na življenje, smo sicer že predstavili v naši oddaji Morje in mi, tokrat pa nam je svoja potovanja po morjih predstavila bolj podrobno. Za zdaj še povejmo, da jo je na pot leta 1993 povabil njen partner, francoski grof in uspešen poslovnež Roger de la Grandier, v katerega se je strastno zaljubila pri 48-ih letih. Na kopnem je pustila uspešno poslovno kariero in se brez najmanjše jadralske izkušnje odpravila v neznano. Z Milanko Lange Lipovec, ki je svoje morske dogodivščine popisala tudi v treh delih, se je pogovarjala Lea Širok.
Informacije o novem sevu koronavirusa zbujajo skrb in veliko vprašanj. Tistih, ki so se že cepili in tistih, ki se nameravajo. Med vodilnimi slovenskimi poznavalci razmer je dr. Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo. Tjaša Škamperle ga je povabila v oddajo Odprto za srečanja
Na dan inavugracije 46. predsednika ZDA smo poklicali Vereno Dobnik, po rodu Primorko, nekdanjo novinarko pri Asossiated press, glasbenico, ki se je pred leti Iz Bostona preselila v New York.
Gost oddaje Odprto za srečanja je režiser in scenarist Martin Turk, uspešen filmski ustvarjalec in dobitnik ševilnih nagrad. Nazadnje je na festivalu slovenskega filma lansko jesen prejel vesno za najboljši igrani celovečerec, film Ne pozabi dihati. Odraščal je v Trstu, kjer se je šolal do akademije, po končani AGRFT pa je ostal v Ljubljani. Za seboj ima tri celovečerne filme, veliko kratkih in nekaj dokumentarnih, pa tudi lepo število nagrad doma in na tujem ter veliko gostovanj na festivalih.
V zadnji oddaji Odprto za srečanja se bomo še enkrat ozrli v leto, ko smo obeležili 30 letnico samostojnosti in plebiscita. Pred dnevi smo ob tej priložnosti gostili sogovornike treh različnih generacij - 90 letno zgodovinarko dr. Milico Kacin Wohinz, 60 letnega profesorja književnosti Mirana Košuto in Dejana Jankovića, ki se je rodil malo prej, kot naša država. Njihove poglede na prehojeno pot smo že slišali na dan samostojnosti in enotnosti in nocoj jih bomo znova.
Dr. Damijan Štefanc je izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Že kot dijak Gimnazije Koper v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja je bil zgovoren in kritičen, njegovo orožje so bili trdna stališča in neizpodbitni argumenti, sogovorce pa je znal razorožiti predvsem z ironijo. Prve izkušnje je nabiral na radiu, bil je literarno in gledališko dejaven. Tudi zato je z izbiro poklicne poti na področju pedagogike mnoge presenetil. Po kratkem skoku v politiko, je zdaj predvsem prepoznan kot izredno dejaven član kroga pedagoških delavcev, ki je ohranil najstniško kritičnost in odločevalcem na tem področju redno nastavlja ogledalo. Spoznajmo Damijana Štefanca. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
Prejšnji mesec se je poslovil Pavel Medvešček. Na valovih radia Koper smo ga pogosto gostili. Z njim smo se največkrat pogovarjali o starovercih, ki so živeli v srednji soški dolini. Visoko v hribovskih zaselkih in na samotnih kmetijah so imeli svoj način življenja, bivanja in verovanja, ki ni bil še zabeležen. Pavel je prvi začel odstirati njihovo skrivnost že v 50ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je tudi zadnjim starovercem moral priseči. Zaobljubil se je, da bo njihove običaje lahko objavil v letu, ko se bo lunin krajec obrnil proti zemlji. To se je zgodilo ob popolnem luninem mrku leta 2007. Nataša Uršič se je s Pavlom Medveščkom pogovarjala tik pred njegovo razstavo etnološke zbirke z naslovom Staroverstvo in staroverci, ki so jo v Goriškem muzeju postavili leta 2016.
Neveljaven email naslov