Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Majolika je postala mitološki predmet slovenske tradicije, v ljudskih pesmih jo opevajo kot simbol dobre in vesele družbe
"Slovenci bolj ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije.
"Majolika je keramična tehnika, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Potem so ta znanja potovala skupaj s keramiki v severno Italijo in južno Španijo, ki je bila takrat zasedena, in od tam naprej čez Balearske otoke, recimo Majorko, v Italijo oz. najprej na Sicilijo. In po otoku Majorka je ta tehnika dobila ime majolika."
Majolika je torej keramična tehnika in posoda. Ampak tako ni povsod po Evropi:
"Ime za keramično tehniko majolika je ime, ki ga uporabljajo po vsem svetu, ime za posodo, majolika, uporabljamo samo tukaj, v Sloveniji."
Keramična tehnika majolika ima posebnost in to je bela glazura:
"Običajno so do takrat, do izuma te bele glazure, glazirali keramične posode s prozorno svinčevo glazuro. Glazura je steklasta snov, v njej je običajno dodatek svinca zato, da zniža talilno temperaturo. Zakaj mora biti glazura na keramiki? Ker je keramika porozna in bi tekočina, ki bi jo nalili v takšno posodo, prej ali slej skozi pore v površini posode na neki način hlapela skozi steno."
208 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Majolika je postala mitološki predmet slovenske tradicije, v ljudskih pesmih jo opevajo kot simbol dobre in vesele družbe
"Slovenci bolj ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije.
"Majolika je keramična tehnika, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Potem so ta znanja potovala skupaj s keramiki v severno Italijo in južno Španijo, ki je bila takrat zasedena, in od tam naprej čez Balearske otoke, recimo Majorko, v Italijo oz. najprej na Sicilijo. In po otoku Majorka je ta tehnika dobila ime majolika."
Majolika je torej keramična tehnika in posoda. Ampak tako ni povsod po Evropi:
"Ime za keramično tehniko majolika je ime, ki ga uporabljajo po vsem svetu, ime za posodo, majolika, uporabljamo samo tukaj, v Sloveniji."
Keramična tehnika majolika ima posebnost in to je bela glazura:
"Običajno so do takrat, do izuma te bele glazure, glazirali keramične posode s prozorno svinčevo glazuro. Glazura je steklasta snov, v njej je običajno dodatek svinca zato, da zniža talilno temperaturo. Zakaj mora biti glazura na keramiki? Ker je keramika porozna in bi tekočina, ki bi jo nalili v takšno posodo, prej ali slej skozi pore v površini posode na neki način hlapela skozi steno."
Katere barve mi pristajajo ter kako jih pri oblačilih in dodatkih med seboj uskladiti? Odgovore na to pozna Jerneja Agić, svetovalka za osebni in poslovni videz iz Obleci.se. Cilj je skladen oblačilni videz, ki upošteva našo naravno barvitost, torej barvo kože, oči in las. Lahko torej po teh pravilih vsi nosimo rdečo barvo? Vsekakor, vendar odvisno od njene svetlosti in intenzivnosti.
Sprotno učenje, izpiski, vizualni oporniki, glasno ponavljanje, mnemotehnike ... Vse to so načini, kako si olajšamo učenje. Verjetno dlje, kot smo v nekem procesu izobraževanja, tem bolje se znamo učiti. Sogovornik: Blaž Povše, magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike v Centru Motus.
Teletekst bo 7. maja obeležil 40 let. Leta 1984 je napovedal prihajajočo informacijsko revolucijo, a danes kljub množici sodobnih komunikacijskih kanalov med slovenskimi gledalci še vedno ostaja priljubljen način iskanja informacij in spremljanja novic. O vlogi, pomenu in nastajanju se mu posvetimo tudi v Petku brez pravila.
Delovni dan mestnih redarjev se začne z jutranjim sestankom, ko vodja razdeli delovne naloge in zadolžitve tekočega dne oziroma določi prioritetne naloge za posamezne patrulje. S sogovornikom vodjo izmene na ljubljanskem Mestnem redarstvu Rokom Koširjem smo se med vožnjo po ljubljanskih ulicah osredotočili na mirujoči promet. Na prvi avtomobil, ki je bil parkiran na pločniku, nismo dolgo čakali.
Banane so četrto najpomembnejše živilo na svetu – takoj za rižem, pšenico in koruzo. Ustvarijo kar 6 milijard evrov izvozne vrednosti in do 22 milijard evrov maloprodajne vrednosti. Gre za drevesu podobno zelišče, ki zraste do 15 metrov v višino, banan je okoli 1000 vrst, a večinoma konzumiramo le eno. So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6, se pa za bananami skriva tudi vidik, ki je pogosto spregledan. V ospredje Petka brez pravila postavljamo pot banane do naše mize.
Združenje turističnih kmetij Slovenije prvič prireja projekt Teden turističnih kmetij, s katerim želijo okrepiti promocijo turizma na kmetijah in vsega, kar tak zeleni turizem ponuja. Projektu se je pridružilo 30 kmetij, ki do 21. aprila prirejajo vodene oglede kmetij in starih obrti, vodijo kulinarične delavnice in degustacije ter vabijo na aktivno preživljanje časa v naravi.
Študije o zelenih stenah kažejo, da ima njihova prisotnost pozitivne učinke na kakovost bivanja, da v prostoru znižujejo raven ogljikovega dioksida in na delovnem mestu povečujejo produktivnost ter izboljšujejo počutje ljudi. Petek brez pravila s Sandro Pirš, lastnico podjetja IKO9 raziskuje koncept dekorativnega mahu, ki ne potrebuje nege in vzdrževanja, potrebuje le steno.
Ste vedeli, da imamo tudi v Sloveniji čisto pravo morsko deklico z licenco? Gre namreč za resno, zahtevno obliko prostega potapljanja z monoplavutjo, ki pa ima vendarle kanček umetniškega pridiha. Na eni strani gre torej za prosto potapljanje in na drugi za nekakšen ples in izvajanje raznih trikov pod vodo. Sogovornica: Barbara Petek oziroma morska deklica Arabella – prva z licenco pri nas.
Kulinarične tržnice, takšne, kot je tudi ljubljanska Odprta kuhna, so za obiskovalce vabljive. Sprehod med številnimi obloženimi stojnicami včasih predstavlja kar izziv, kaj izbrati za malico ali kosilo. Še večji izziv pa so ostanki vnaprej pripravljene hrane. Pri Jezeršek gostinstvu so lani zato prvič uporabili testni model napovedovanja prodaje šmorna, ki deluje ob pomoči umetne inteligence. Ta je vnaprej napovedal, koliko porcij šmorna bodo na določeni dan prodali, in količina zavržene hrane se je občutno zmanjšala. Uporabili ga bodo tudi letos, nato pa bi radi model vključili tudi na področje zahtevnejših catering dogodkov.
K9 je mednarodno združenje, ki deluje tudi v Sloveniji. Njihovo poslanstvo je predvsem iskanje pogrešanih/pobeglih živali s t. i. tehniko "trailing". Poleg komunikacije, ki jo imata vodnik in pes, je ključno tudi obvladanje usmeritve vonja. Kako poteka šolanje, kako iskanje in zakaj prisotnost lastnikov izgubljene živali v iskalnih akcijah ni zaželena? Sogovornica v Petku brez pravila je vodja slovenskega K9 Sabina Piber s svojimi tremi psičkami: Ulo, Chilli in Yotto.
Julij Bučar z Jesenic se kratkočasi s pisanjem kratkih zgodb, v katerih se vse besede začnejo na črko P. Besedilo, katerega vse besede se začnejo na isto črko, je tako imenovani tavtogram.
Na svetovni dan komplimetov v Petku brez pravila ugotavljamo, če smo Slovenci res slabi pri dajanju in sprejemanju pohval. Socialna psihologinja prof. Metka Kuhar pravi, da je neugoden občutek pri prejemanju pohvale lahko posledica slabe samopodobe, vzgoje in časa, v katerem smo odrasli. Pomembno je, da se naučimo vrednotiti sebe in druge in da dajemo pozitivne povratne informacije, saj slednje prispevajo tudi k boljšim odnosom v družbi.
Kratka kava, dolga kava, kava z mlekom, kapučino, kakav, čaj … To je standardna ponudba na samopostrežnih avtomatih s toplimi napitki v srednje velikih ali večjih ustanovah in podjetjih. Kaj se skriva v njihovi notranjosti?
LISA – Ljubljana International Swing Academy. Svingovski dogodek, kjer se bo plesalo od petka do nedelje. Glasbeni ritmi prve polovice 20. stoletja, stilske oprave, ki jim danes rečemo vintage ali retro, ter ples, ki slavi odprtost, živahnost in veliko improvizacije. Sving (in omenjeni festival) nam v Petku brez pravila predstavlja Aleš Kolar iz Plesne šole Vintage Swing.
Danes se v eter Prvega programa vrača Radio Ga Ga z novim malenkost spremenjenim naslovom in drugačnim formatom. Ostaja improvizacijsko nastavljanje ogledala družbi in politiki utečene Ga Ga ekipe, pridružuje pa se scenarist Igor Bračič. Kakšna bo njegova vloga?
Projekt Prvič bo v obliki televizijske dokumentarne serije, radijske oddaje, podkasta in izobraževalnih člankov ponudil intimen vpogled v vse, kar je povezano z odraščanjem, puberteto, intimnostjo in spolnostjo mladih. O prvi ljubezenski bolečini, prvih pogovorih o spolnosti, prvem ljubezenskem in spolnem odnosu, prvem iskanju intimnosti na spletu, prvem doživljanju spolne usmerjenosti ... Brez tabujev, pravil in obsojanj. Kje mladi sicer danes iščejo podobne vsebine?
V Črni na Koroškem se bodo ta konec tedna zbrali številni recimo jim graditelji iz vse Slovenije, ki bodo gradili različne snežne skulpture v čast Kralju Matjažu. Kakšno orodje je dovoljeno in kdo pripravi načrte? Sogovornik: Vid Pajer iz Študentske delovne brigade.
Kako bi vrteli obroč okrog svojega telesa, če bi ga zdajle dobili v roke? Govorimo o tako imenovanem hulahupu. Nazadnje ste ga morda imeli v rokah še kot otroci. Po vsej verjetnosti bi večina vsaj poskusila z vrtenjem tako, da bi zavrtela obroč okrog trupa in intenzivno premikala boke naprej nazaj, roke bi verjetno nervozno migale po zraku. Kaj bi na to rekla inštruktorica hulahupanja?
Tomaž Kosec se je pred leti preselil iz Ljubljane na Rakitno. V hiši, ob gozdu, je začel izdelovati ptičje krmilnice, ki z leti postajajo prave umetnine oziroma razkošne ptičje vile. Unikatni ročni izdelki so bili razstavljeni v Botaničnem vrtu v Ljubljani, čez leto jih izdela okoli petnajst. O njih je spregovoril v Petku brez pravila.
Kako je, ko na obisk pridejo koledniki? Pričakujte večglasno petje z dobrimi željami, v zameno pa pripravite kakšno klobaso, pecivo, lahko tudi evro. Sogovornik: Brane Šmid, ustanovitelj pevske skupine ljudskih pevcev in godcev Kranjski furmani, ki med božično-novoletnimi prazniki v okviru Akademske folklorne skupine Ozara koledujejo že skoraj dvajset let.
Neveljaven email naslov