Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dve zgodbi, dve modni ustvarjalki, dve podjetnici, ki verjameta, da si je tudi v Sloveniji mogoče izbrati modo kot poklic in od nje tudi živeti. Povod pa – nastop na Expo 2015 in Elle Style Awards 2015. V torek ob 10-ih!
Milena Eber Štimac: "Vsa ta leta sem vedno tvegala. Za modne revije sem delala posebne modele, ki jih ni bilo mogoče prodati. Tukaj ne smeš gledati na denar, to je veselje, ki ti daje energijo. To je res lepo."
Dve zgodbi, dve modni ustvarjalki, dve podjetnici, ki verjameta, da si je tudi v Sloveniji mogoče izbrati modo kot poklic in od nje tudi živeti. Povod pa – nastop na Expo 2015 in Elle Style Awards 2015.
Oblikovalka Maja Štamol Droljc: “Želja vsakega oblikovalca je nastopiti v prestolnici mode – Milanu. Pri tem pa je potrebno sodelovati, in to, da smo se na Milano Expu slovenski oblikovalci predstavili skupaj, je ena lepa in uspešna izkušnja.” Skupni nastopi na večjih prireditvah v tujini so tako edina možnost, da slovenski ustvarjalci pokažejo svoje izdelke.
“Tja smo šli brez pričakovanj, zgodilo pa se je to, da je naročnica za svojo poroko izbrala obleko z modne piste. To je bilo tako veliko presenečenje, da niti metra nismo imeli s sabo. To je potrdilo, da si na dobri poti!”
Vendar pa Maja Štamol Droljc pravi, da realen položaj mode ni rožnat: “Slovenski oblikovalci, ki delajo v kakšnem večjem podjetju v tujini, so uspešni, za uspeh posameznika s svojo kolekcijo pa smo premajhni. Lahko prodajamo v trgovinah s koncepti, težko pa izvedemo večje naročilo.”
Prejemnica Elle Style Awards za življenjsko delo Milena Eber Štimac, Krznarstvo Eber: “10 tisoč lisic je po zakonu treba odstreliti, zakaj jih ne bi uporabili?” Slovenija je članica mednarodnega združenja za trgovino s krznom, redno osveščamo potrošnike, da je krzno gojeno pod visokimi standardi, kršitev ni, saj so kazni za kršitve zelo visoke in noben krznar si ne bi upal prodajati denimo kože zaščitenih mačk.”
Milena Eber Štimac: “Vsa ta leta sem vedno tvegala. Za modne revije sem delala posebne modele, ki jih ni bilo mogoče prodati. Tukaj ne smeš gledati na denar, to je veselje, ki ti daje energijo. To je res lepo.”
Maja Štamol Droljc: “Radi delamo, ustvarjamo, in če je na koncu ničla na računu, smo zadovoljni.”
620 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Dve zgodbi, dve modni ustvarjalki, dve podjetnici, ki verjameta, da si je tudi v Sloveniji mogoče izbrati modo kot poklic in od nje tudi živeti. Povod pa – nastop na Expo 2015 in Elle Style Awards 2015. V torek ob 10-ih!
Milena Eber Štimac: "Vsa ta leta sem vedno tvegala. Za modne revije sem delala posebne modele, ki jih ni bilo mogoče prodati. Tukaj ne smeš gledati na denar, to je veselje, ki ti daje energijo. To je res lepo."
Dve zgodbi, dve modni ustvarjalki, dve podjetnici, ki verjameta, da si je tudi v Sloveniji mogoče izbrati modo kot poklic in od nje tudi živeti. Povod pa – nastop na Expo 2015 in Elle Style Awards 2015.
Oblikovalka Maja Štamol Droljc: “Želja vsakega oblikovalca je nastopiti v prestolnici mode – Milanu. Pri tem pa je potrebno sodelovati, in to, da smo se na Milano Expu slovenski oblikovalci predstavili skupaj, je ena lepa in uspešna izkušnja.” Skupni nastopi na večjih prireditvah v tujini so tako edina možnost, da slovenski ustvarjalci pokažejo svoje izdelke.
“Tja smo šli brez pričakovanj, zgodilo pa se je to, da je naročnica za svojo poroko izbrala obleko z modne piste. To je bilo tako veliko presenečenje, da niti metra nismo imeli s sabo. To je potrdilo, da si na dobri poti!”
Vendar pa Maja Štamol Droljc pravi, da realen položaj mode ni rožnat: “Slovenski oblikovalci, ki delajo v kakšnem večjem podjetju v tujini, so uspešni, za uspeh posameznika s svojo kolekcijo pa smo premajhni. Lahko prodajamo v trgovinah s koncepti, težko pa izvedemo večje naročilo.”
Prejemnica Elle Style Awards za življenjsko delo Milena Eber Štimac, Krznarstvo Eber: “10 tisoč lisic je po zakonu treba odstreliti, zakaj jih ne bi uporabili?” Slovenija je članica mednarodnega združenja za trgovino s krznom, redno osveščamo potrošnike, da je krzno gojeno pod visokimi standardi, kršitev ni, saj so kazni za kršitve zelo visoke in noben krznar si ne bi upal prodajati denimo kože zaščitenih mačk.”
Milena Eber Štimac: “Vsa ta leta sem vedno tvegala. Za modne revije sem delala posebne modele, ki jih ni bilo mogoče prodati. Tukaj ne smeš gledati na denar, to je veselje, ki ti daje energijo. To je res lepo.”
Maja Štamol Droljc: “Radi delamo, ustvarjamo, in če je na koncu ničla na računu, smo zadovoljni.”
15. decembra je začel veljati Zakon o davčnem postopku, ki med drugim ukinja obveznost dveh ločenih računov za samostojne podjetnike. Le ti lahko imajo po novem le en račun, pa naj gre za osebni ali poslovni. Kako je to videti v praksi? Zaprtje poslovnega računa stane približno 25 evrov; pri tem pa ni nujno, da bo samostojnemu podjetniku njegova banka to omogočila.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Marsikdaj si še vedno želimo, da bi Slovenija bila druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto. Kam se uvrščamo mi, kaj to pomeni in kje so še priložnosti oziroma možnosti za izboljšanje okolja za spodbujanje inovacij?
Vključenost žensk v podjetništvo v svetu zelo variira in je v Evropi precej skromna. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti žensk beleži Švica, sledijo ji Španija, Portugalska, Finska in Kosovo. Najnižji delež novih in nastajajočih podjetij, ki jih ustanovijo ženske, so zabeležile Madžarska, Švedska ter Bosna in Hercegovina.
Družinsko podjetništvo v Sloveniji prispeva kar 67 odstotkov dodane vrednosti vseh slovenskih podjetij, zato je odgovor, kaj žene slovensko gospodarstvo, jasen – družinska podjetja. Ta podjetja so največkrat v lasti družine, najsi bodo to majhna podjetja mam, očetov ali otrok. Po navadi imajo manj kot petdeset zaposlenih, nekatera pa so z uspehi že prerasla tovrstne okvire in postala velika mednarodna podjetja, ki so vodilna v svojem sektorju.
Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnegakoli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalcih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. O tem, kot tudi, kako bomo delali v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela, Ekkehardom Ernstom. Preverili pa smo tudi, kakšne so razmere na področju dostojnega dela v Sloveniji.
33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.
Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?
Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.
Kako je Alibaba postal spletni velikan, učitelj angleščine Jack Ma pa eden najbogatejših in najvplivnejših ljudi v poslovnem svetu?
Nevromarketing ni več znanstvena fantastika, ampak realnost. Oglaševalci bodo lahko s posebno tehnologijo bolje razumeli naše možgane in z merjenjem njihove aktivnosti ustvarili popolne oglase. Visoko resolucijska, večkanalna EEG-tehnologija bo odkrivala naše najgloblje in nezavedne možganske procese.
Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je prejela številne prestižne nagrade za filozofski doprinos k ekonomiji.
Zaposlovanje invalidov je zakonska obveznost, lahko pa tudi poslovna priložnost ali dokaz solidarnosti. Bolj zgovorni kot kvote, olajšave in vplačila v invalidski sklad so primerni dobre prakse. Predstavljamo podjetje Dobrovita in odgovarjamo na ključne dileme pri zaposlovanju ranljivih skupin.
Manager leta in drugi prestižni nazivi so zaradi nekaj nagrajencev v preteklosti izgubili nekdanji lesk, zato se v Združenju Manager zadnja leta trudijo, da priznanje podelijo tistim, ki se namesto menedžerskim prevzemom posvečajo razvoju, inovacijam in trgom. Letošnji manager leta je postal Matjaž Merkan, direktor mariborskega SwatyCometa, rastočega podjetja, ki izdeluje brusilne naprave in 95% brusov izvozijo.
Vsakič, ko merimo dolžino, tehtamo, gledamo na termometer ali električni števec, smo tesno povezani z meroslovjem. Doktor Samo Kopač bo v Poslovnih krivuljah na Valu 202 predstavil pomen Urada za meroslovje, pa tudi nove pridobitve, s katerimi bodo izboljšali kakovost svojega dela. Razložil bo še, kaj so nacionalni etaloni in kje je varno spravljen prakilogram?
Po več kot 20 letih smo končno dočakali. Slovenija se bo z nastopom devetih podjetij na enem najprestižnejših oblikovalskih mednarodnih sejmov 100 % Design v Londonu predstavila pod skupnim imenom oziroma pod blagovno znamko “Made in Slovenia”.
V vsaki slovenski občini najdemo kak evropski projekt. Morda je prav zaradi njega vaše življenje lepše, lažje, znosnejše. O dosežkih kohezijske politike pri nas, predvsem pa o možnostih in priložnostih, ki jih ponuja novo finančno obdobje, je govoril Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko.
Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.
Neveljaven email naslov