Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Magneti

19.01.2016

Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.

Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, zabavne elektronike, računalnikov, vetrnih elektrarn, pa električnih in hibridnih avtomobilov, laserjev, medicinskih raziskav z magnetno resonanco, aparatov v gospodinjski elektroniki, sončnih celic, TV-zaslonov? Vsem po vrsti so skupni magneti.

Vsa ta tehnologija, bo, kot pravi dr. Boris Saje, vodja programa magnetnih komponent v Kolektorju, tlakovala pot v prihodnost. Morala bo postati še učinkovitejša, varčnejša in … zato bo zahtevala še več magnetov. Pa imamo zanje dovolj virov? In kako bo špekuliranje z njimi vplivalo na končne cene produktov?

Redke zemlje redke le strateško

Če lahko že desetletja opazujemo vojno za strateško pomembno nafto, kovine … se vojna za surovinami v minulih letih širi tudi na področje tako imenovanih redkih zemelj, iz katerih lahko med drugim pridobivajo magnete. Ampak naj vas izraz “redke” ne zavede. “Izraz je zavajajoč, ker ga povezujemo z biti ali ne biti na voljo. V zemeljski skorji je redkih zemelj ravno toliko kot mineralov,bakra, niklja, kobalta …” pojasnjuje Saje.

Dobro, če je redkih zemelj, iz katerih izdelajo približno dve tretjini vseh trajnih magnetov na svetu, dovolj, zakaj se potem okrog njih bije vojna? Odgovor se skriva v teh, kdo redke zemlje pridobiva.

Kitajska je torej z leti postala pravi monopolist na trgu redkih zemelj. Pred nekaj leti je proizvedla kar 97 odstotkov vse svetovne proizvodnje redkih zemelj za magnete, pri čemer je bolje, da ne izgubljamo besed, kakšen davek zaradi strupov, ki se sproščajo v ozračje, plača okolje v bližini tovrstnih rudnikov. Kitajci pa ni so le največji proizvajalec redkih zemelj, temveč tudi njihov največji porabnik. To jim prinaša izjemen nadzor nad celotnim trgom in s tem sunkovite preobrate v cenah.

Ključni proizvajalci se še vedno z glavobolom spominjajo leta 2011

“Bilo je aprila ali maja 2011, ko je naša strateška nabava okrog pol osmih zjutraj dobila konkretno ponudbo za neki redkozemeljski material. Pol ure pozneje sem dobil še eno sporočilo, v katerem je pisalo: “Boris, ta ponudba velja samo še dve uri.” Tako pa se ne da delati,” se spominja Saje.

Balon na trgu redkih zemelj se je tedaj izjemno napihnil … Med drugim se je začel napihovati zaradi napovedi o izjemnem porastu električne mobilnosti in vetrne energije. Izračunali so, da se bo poraba magnetov zanje močno povečala, in ob tem kar naenkrat ugotovili, da virov morda ne bo dovolj.

“Leta 2011 so cene redkih zemelj znorele za faktor 20–25. Potem pa smo se zbudili, Američani, Kanadčani, Japonci, Avstralci, in v štirih letih dosegli, da se je kitajski delež zmanjšal na 85 odstotkov.” – Boris Saje

Ples na trgu redkih zemelj je trajal dalje, balon je počil, zaradi česar so Združene države pred nekaj meseci zaprle enega svojih največjih rudnikov Mt. Pass, ki ga upravlja družba Molycorp. Ta je leta 2011 po letih mirovanja najprej obnovil proizvodnjo zaradi hudih podražitev redkih zemelj, zdaj se ji znova odpoveduje. “S tem se delež naše odvisnosti od Kitajske spet povečuje in bo kmalu spet kakšna panika,” poudarja Saje.

In kakšne so razmere danes?

Boris  Saje ugotavlja, da dejanska uporaba redkih zemelj ne sledi napovedani, da kitajske rudarske, proizvodne in izvozne kvote še nimajo vpliva na dostopnost redkih zemelj. Da se je delež Kitajske pri proizvodnji redkih zemelj s 97-odstotnega deleža leta 2011 spustil na 86 odstotkov, da dobave niso nikoli izostale, tudi ne v primeru kitajsko-japonskega ribiškega spora ne ter da je treba povečati razvojna prizadevanja za nove materiale, ki bi zmanjšali odvisnost od redkih zemelj in Kitajske.

Pomembna vloga Slovencev

Naša država je ena redkih v Evropi, ki na področju proizvodnje magnetov tekmuje s svetovno konkurenco. To potrjuje tudi lanskoletni seznam bonitetnih hiš i in Dun & Bradstreet, na katerem so med najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo magnetov – na primer Kolektor, Iskra in Magneti Ljubljana, prav slednji so leto pred tem prejeli tudi nagrado rating leta.

Svoj kamenček pri večanju neodvisnosti od redkih kovin in s tem Kitajske pa je dodala tudi slovenska znanost. Na Inštitutu Jožef Stefan so po dveletnih intenzivnih raziskavah letos razvili in uspešno preizkusili novo tehnologijo za proizvodnjo visokoenergijskih magnetov z minimalno vsebnostjo dragocenih težkih redkih zemelj. Ta je kar 16-krat manjša od te, ki so jo poznali do zdaj.


Poslovne krivulje

622 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Magneti

19.01.2016

Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.

Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, zabavne elektronike, računalnikov, vetrnih elektrarn, pa električnih in hibridnih avtomobilov, laserjev, medicinskih raziskav z magnetno resonanco, aparatov v gospodinjski elektroniki, sončnih celic, TV-zaslonov? Vsem po vrsti so skupni magneti.

Vsa ta tehnologija, bo, kot pravi dr. Boris Saje, vodja programa magnetnih komponent v Kolektorju, tlakovala pot v prihodnost. Morala bo postati še učinkovitejša, varčnejša in … zato bo zahtevala še več magnetov. Pa imamo zanje dovolj virov? In kako bo špekuliranje z njimi vplivalo na končne cene produktov?

Redke zemlje redke le strateško

Če lahko že desetletja opazujemo vojno za strateško pomembno nafto, kovine … se vojna za surovinami v minulih letih širi tudi na področje tako imenovanih redkih zemelj, iz katerih lahko med drugim pridobivajo magnete. Ampak naj vas izraz “redke” ne zavede. “Izraz je zavajajoč, ker ga povezujemo z biti ali ne biti na voljo. V zemeljski skorji je redkih zemelj ravno toliko kot mineralov,bakra, niklja, kobalta …” pojasnjuje Saje.

Dobro, če je redkih zemelj, iz katerih izdelajo približno dve tretjini vseh trajnih magnetov na svetu, dovolj, zakaj se potem okrog njih bije vojna? Odgovor se skriva v teh, kdo redke zemlje pridobiva.

Kitajska je torej z leti postala pravi monopolist na trgu redkih zemelj. Pred nekaj leti je proizvedla kar 97 odstotkov vse svetovne proizvodnje redkih zemelj za magnete, pri čemer je bolje, da ne izgubljamo besed, kakšen davek zaradi strupov, ki se sproščajo v ozračje, plača okolje v bližini tovrstnih rudnikov. Kitajci pa ni so le največji proizvajalec redkih zemelj, temveč tudi njihov največji porabnik. To jim prinaša izjemen nadzor nad celotnim trgom in s tem sunkovite preobrate v cenah.

Ključni proizvajalci se še vedno z glavobolom spominjajo leta 2011

“Bilo je aprila ali maja 2011, ko je naša strateška nabava okrog pol osmih zjutraj dobila konkretno ponudbo za neki redkozemeljski material. Pol ure pozneje sem dobil še eno sporočilo, v katerem je pisalo: “Boris, ta ponudba velja samo še dve uri.” Tako pa se ne da delati,” se spominja Saje.

Balon na trgu redkih zemelj se je tedaj izjemno napihnil … Med drugim se je začel napihovati zaradi napovedi o izjemnem porastu električne mobilnosti in vetrne energije. Izračunali so, da se bo poraba magnetov zanje močno povečala, in ob tem kar naenkrat ugotovili, da virov morda ne bo dovolj.

“Leta 2011 so cene redkih zemelj znorele za faktor 20–25. Potem pa smo se zbudili, Američani, Kanadčani, Japonci, Avstralci, in v štirih letih dosegli, da se je kitajski delež zmanjšal na 85 odstotkov.” – Boris Saje

Ples na trgu redkih zemelj je trajal dalje, balon je počil, zaradi česar so Združene države pred nekaj meseci zaprle enega svojih največjih rudnikov Mt. Pass, ki ga upravlja družba Molycorp. Ta je leta 2011 po letih mirovanja najprej obnovil proizvodnjo zaradi hudih podražitev redkih zemelj, zdaj se ji znova odpoveduje. “S tem se delež naše odvisnosti od Kitajske spet povečuje in bo kmalu spet kakšna panika,” poudarja Saje.

In kakšne so razmere danes?

Boris  Saje ugotavlja, da dejanska uporaba redkih zemelj ne sledi napovedani, da kitajske rudarske, proizvodne in izvozne kvote še nimajo vpliva na dostopnost redkih zemelj. Da se je delež Kitajske pri proizvodnji redkih zemelj s 97-odstotnega deleža leta 2011 spustil na 86 odstotkov, da dobave niso nikoli izostale, tudi ne v primeru kitajsko-japonskega ribiškega spora ne ter da je treba povečati razvojna prizadevanja za nove materiale, ki bi zmanjšali odvisnost od redkih zemelj in Kitajske.

Pomembna vloga Slovencev

Naša država je ena redkih v Evropi, ki na področju proizvodnje magnetov tekmuje s svetovno konkurenco. To potrjuje tudi lanskoletni seznam bonitetnih hiš i in Dun & Bradstreet, na katerem so med najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo magnetov – na primer Kolektor, Iskra in Magneti Ljubljana, prav slednji so leto pred tem prejeli tudi nagrado rating leta.

Svoj kamenček pri večanju neodvisnosti od redkih kovin in s tem Kitajske pa je dodala tudi slovenska znanost. Na Inštitutu Jožef Stefan so po dveletnih intenzivnih raziskavah letos razvili in uspešno preizkusili novo tehnologijo za proizvodnjo visokoenergijskih magnetov z minimalno vsebnostjo dragocenih težkih redkih zemelj. Ta je kar 16-krat manjša od te, ki so jo poznali do zdaj.


21.05.2024

Vodenje s posluhom: Jana Petek

Druga gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Jana Petek, nekdanja generalna direktorica Novartisa v Sloveniji, ki že vrsto let zaseda pomembne vodstvene funkcije v farmacevtski industriji. Osrednja tema je vodenje sprememb in izkušnje, ki jih je dobila ob vodenju oddelitve Leka in Novartisa. Jana Petek slikovito pravi: "Avion je bil že v zraku, mi smo ga pa še vedno gradili."


13.05.2024

Vodenje s posluhom: Tom Fux

V prvi epizodi pete sezone gostimo enega najvišje uvrščenih slovenskih menedžerjev v mednarodnih korporacijah Toma Fuxa. Podpredsednik Toyota Motor Europe skrbi za prodajo in marketing, odgovoren je za 53 držav in več kot 40 milijard evrov letnega prometa. Kot pravi, se je navadil živeti v treh ali štirih državah na teden. Razkril je zanimive izzive, s katerimi se sooča v službi in povedal, kako skuša uskladiti delo in prosti čas.


25.03.2024

Vodenje s posluhom: Medeja Lončar

Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, ima bogate izkušnje z vodenjem in se je v svoji dolgoletni karieri soočila s številnimi izzivi, tudi prevzemom odgovornega položaja po korupcijski aferi v podjetju. Kot pravi so že pred leti njen slog vodenja ocenili kot povezovalen, kar je včasih zvenelo celo nekoliko narobe.


19.03.2024

Vodenje s posluhom: Jure Markič

Podjetniška pot Jureta Markiča je zelo povezana s kokošmi. Njegovo podjetje Run Tiger razvija avtomatska vrata in hiše oziroma vile za te živali. Zamisel za avtomatska vrata, ki jih prodaja predvsem prek Amazona v Združene države, je dobil doma, ko je moral zapirati kokošnjake. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2018, hitro povečuje prihodke, lani je imelo že okoli 10 milijonov evrov prometa. A začetki so bili zelo težki, na bankah ni bilo posluha za njegovo idejo.


11.03.2024

Vodenje s posluhom: Metka Svetlin

Vodenje s posluhom tokrat prinaša vpogled v izzive vodenja v razvejanih, ne hierarhičnih organizacijah. Kako je delati v enem najbolj "slavnih" podjetij na svetu, ki privablja zelo motivirane sodelavce z vsega sveta, z vodjo marketinga za regijo Adriatic pri Googlu Metko Svetlin.


05.03.2024

Tečajnica: Bitcoin blizu rekorda ali kaj sploh še ostane obveznicam

Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?


30.01.2024

Vodenje s posluhom: Luka Renko

Luke Renka se najbrž spomnite iz časov pandemije covida-19. Bil je pobudnik Sledilnika. Njegova voditeljska pot je zelo raznolika, od navdušenega inženirja v podjetju Hermes Softlab do menedžerja. O razlikah v vodenju prostovoljne skupnosti in inženirjev v podjetju, o tem, kako se je počasi sprijaznil s tem, da je smiselno novim zaposlenim dati priložnost in ne delati namesto njih, ter zakaj se mu je zdelo, da so izobraževanja o vodenju izguba časa. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.


23.01.2024

Vodenje s posluhom: Boštjan Škufca Zaveršek

Boštjan Škufca Zaveršek je izkušen poslovni voditelj in podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Pogovor z njim tokrat teče o vodenju podjetji v državni lasti, odgovornosti vodje, da sestavi dobro ekipo in o prevzemanju odgovornosti. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.


16.01.2024

Vodenje s posluhom: Jana Krapež Trošt

Dr. Jana Krapež Trošt je so-direktorica v podjetju Sartorius BIA Separations. Razložila bo, kako je voditi znanstvenike, kako sta si z ustanoviteljem podjetja razdelila direktorske naloge in kako se je podjetje spremenilo po vstopu nemških lastnikov. Zelo neposredno bo pripovedovala tudi o tem, kako se je pripravila na prevzem odgovornosti in kaj jo je oblikovalo kot vodjo. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.


09.01.2024

Vodenje s posluhom: Srečko Šestan: Dogovor je treba izpolniti, tudi če padajo vile!

Četrta sezona oddaje Vodenje s posluhom prinaša nove primere praks uspešnega vodenja – od vodenja organizacij do zagonskih podjetij in podjetij v državni lasti. V prvi epizodi četrte sezone preverjamo, kako uporabna so načela postherojskega vodenja pri ravnanju v kriznih razmerah. Gost je načelnik Civilne zaščite Srečko Šestan.


19.12.2023

Tečajnica: Letos v ospredju ameriške obveznice in tehnološka podjetja

Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.


12.12.2023

Tečajnica: 12 kilogramov zlata je vedno zadostovalo za nakup meščanske hiše

Zlato morda velja za nekoliko dolgočasno naložbo. A cena te plemenite kovine je v začetku decembra presegla 2100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ doslej. V primerjavi z začetkom decembra 2018 je porasla za več kot 70 odstotkov ter tako presegla praviloma precej donosnejši ameriški delniški trg. Že od nekdaj velja, da je zlato eden najboljših hranilcev vrednosti. Bi morale biti plemenite kovine sestavni del vsakega portfelja?


05.12.2023

Tečajnica: Trg kriptovalut volatilen tudi zaradi množice špekulantov

Bitcoin po daljšem obdobju nekakšnega zatišja spet prihaja v ospredje, njegova vrednost je v soboto, 4. decembra, prvič po lanskem maju presegla 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji upajo, da bodo ZDA kmalu dovolile širše trgovanje z najbolj znano kriptovaluto na svetu. Ta močno tvegana naložba je v preteklosti že večkrat poskrbela za razgrete debate in evforično lovljenje kriptovlaka, pri čemer se je marsikdo spotaknil. Tudi pri naložbah v kriptovalute je, podobno kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih, pomembno, da poznamo ozadje izdajatelja. Gosta oddaje: Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Andrej P. Škraba, ekonomist


27.11.2023

Tečajnica: Dolgoročno je smiseln nakup delnic evropskih podjetij

Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja


21.11.2023

Tečajnica: Razmerje med delnicami in obveznicami v portfelju odvisno od starosti vlagatelja

Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani.


14.11.2023

Tečajnica: O pokojnini je treba razmišljati že na začetku poklicne poti

V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?


07.11.2023

Tečajnica: Bolje eno dobro kot ducat slabih zavarovanj

Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.


30.10.2023

Tečajnica: (Nes)pametno zadolževanje ali koliko nas stane limit?

Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?


24.10.2023

Tečajnica: Čas je za donos pomembnejši od vloženih zneskov

Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena.


17.10.2023

Tečajnica: Šest korakov do urejenih osebnih financ

Nova sezona Tečajnice prihaja v negotovih razmerah, ki jih še naprej krojijo vojna v Ukrajini in njene posledice, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva. Za uvod v novo sezono preštejemo korake, ki vodijo do urejenih osebnih financ, ugotavljamo, kako težka naj bo zlata rezerva za hude čase in se sprašujemo, kdaj bodo ukrepi Evropske centralne banke za zajezitev inflacije prinesli oprijemljivejše rezultate.


Stran 1 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov