Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnegakoli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalcih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. O tem, kot tudi, kako bomo delali v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela, Ekkehardom Ernstom. Preverili pa smo tudi, kakšne so razmere na področju dostojnega dela v Sloveniji.
Za zvišanje števila mladih zaposlenih smo v Sloveniji varno obliko dela naredili bolj fleksibilno, odvzeli smo ji dostojnost
Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnega koli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalnikih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. Univerzalne definicije tega nimamo, saj je slednje “zmeraj odvisno od lokalnih okoliščin, tako bo dostojno delo v Afriki pomenilo nekaj povsem drugega kot dostojno delo v Evropi. Za evropske države dostojno delo zagotovo pomeni stabilno, stalno zaposlitev, ki zagotavlja plačo, ki je vsaj tako velika, da omogoča preživetje. Pri tem ni mišljeno, da bi morali varčevati ali delati na dveh ali več delovnih mestih, da bi lahko preživeli, ampak da bi lahko preživeli z eno plačo. V Evropi moramo prav tako spoštovati minimalne pravne okvirje. To pa poleg minimalne plače pomeni tudi največ 48-urni delovni teden in spoštovanje pogodb.”
Kot poudarja Zala Turšič iz Sindikata Mladi Plus, ki v Sloveniji preučuje dostojno delo, hitro ugotovimo, da gre pri dostojnem delu za enega od koščkov preučevanja pojma dostojnega življenja, med katerega seveda spada tudi varnost na področju zaposlitve.
In kdo je danes še vedno najbolj izposavljen nedostojnemu delu? Odgovor je glede na gibanja na področju zaposlovanja kot tudi na kazalnike o brezposelnosti precej samoumeven: gre za mlade, ki opravljajo atipično delo ter prekariat, samozaposlene. V državah, kjer je nezaposlenost med mladimi presegla celo 50 odstotkov, je obveljalo pravilo “bolje delati vsaj nekaj, pa čeprav v nezavidljivih razmerah, kot ne delati nič”.
Biti samozaposlen je postalo popularno, oziroma po mnenju Ekkeharta Ernsta eden izmed prijaznejših načinov, kako poskusiti vsaj začasno vstopiti na trg dela. Za dostojno delo teh bi lahko skrbeli določeni sindikati oziroma združenja, a ti so bolj izjema kot pravilo. Zato bi morala v zagotavljanje dostojnega dela vsem tako ali drugače zaposlenim poseči država.
“Nacionalni regulator bi moral poskrbeti za primerno zaščito samozaposlenih, še posebej zato, da preprečimo njihovo izkoriščanje.”
– Ekkehard Ernst, Mednarodna organizacija dela
Na mestu je tudi vprašanje, koliko časa naj sploh delamo, če želimo delati čim bolj produktivno. Švedi tako že uvajajo šesturni delovnik. A čeprav nam je zamisel o tem, da ne bi iz službe odhajali ob štirih, ampak že ob dveh, precej všeč, pa lahko ustvari nekatere težave, če ne pride do dogovora z vsemi partnerji. “Določene države pa so se tega projekta lotile na silo, denimo Francija, kar je povzročilo precej nezadovoljstva. Tu so še morebitne tehnološke težave, povezane s produktivnostjo – večja avtomatizacija, ki povečuje produktivnost, namreč lahko vodi tudi v množično odpuščanje, kar pa se nam ne zdi prav. Skrajševanje delovnega časa je treba izpeljati s prerazporeditvijo dela,” meni Ekkehard Ernst, predsednik oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela.
Kaj pa tisto delo, ki bi ga številni, predvsem tisti z majhnimi otroki, tudi kategorizirali kot dostojno, to je delo od doma? Tako bi imeli možnost bolje skrbeti za družino, hkrati pa bi privarčevali pri stroških prevoza. “Vendar morajo delodajalci zagotoviti, da so delovne razmere doma tako varne in primerne kot na delovnem mestu, da človek ni podvržen dodatnemu stresu pa tudi da ima delavec primerno opremo, denimo računalnik in internet.“
622 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnegakoli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalcih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. O tem, kot tudi, kako bomo delali v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela, Ekkehardom Ernstom. Preverili pa smo tudi, kakšne so razmere na področju dostojnega dela v Sloveniji.
Za zvišanje števila mladih zaposlenih smo v Sloveniji varno obliko dela naredili bolj fleksibilno, odvzeli smo ji dostojnost
Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnega koli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalnikih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. Univerzalne definicije tega nimamo, saj je slednje “zmeraj odvisno od lokalnih okoliščin, tako bo dostojno delo v Afriki pomenilo nekaj povsem drugega kot dostojno delo v Evropi. Za evropske države dostojno delo zagotovo pomeni stabilno, stalno zaposlitev, ki zagotavlja plačo, ki je vsaj tako velika, da omogoča preživetje. Pri tem ni mišljeno, da bi morali varčevati ali delati na dveh ali več delovnih mestih, da bi lahko preživeli, ampak da bi lahko preživeli z eno plačo. V Evropi moramo prav tako spoštovati minimalne pravne okvirje. To pa poleg minimalne plače pomeni tudi največ 48-urni delovni teden in spoštovanje pogodb.”
Kot poudarja Zala Turšič iz Sindikata Mladi Plus, ki v Sloveniji preučuje dostojno delo, hitro ugotovimo, da gre pri dostojnem delu za enega od koščkov preučevanja pojma dostojnega življenja, med katerega seveda spada tudi varnost na področju zaposlitve.
In kdo je danes še vedno najbolj izposavljen nedostojnemu delu? Odgovor je glede na gibanja na področju zaposlovanja kot tudi na kazalnike o brezposelnosti precej samoumeven: gre za mlade, ki opravljajo atipično delo ter prekariat, samozaposlene. V državah, kjer je nezaposlenost med mladimi presegla celo 50 odstotkov, je obveljalo pravilo “bolje delati vsaj nekaj, pa čeprav v nezavidljivih razmerah, kot ne delati nič”.
Biti samozaposlen je postalo popularno, oziroma po mnenju Ekkeharta Ernsta eden izmed prijaznejših načinov, kako poskusiti vsaj začasno vstopiti na trg dela. Za dostojno delo teh bi lahko skrbeli določeni sindikati oziroma združenja, a ti so bolj izjema kot pravilo. Zato bi morala v zagotavljanje dostojnega dela vsem tako ali drugače zaposlenim poseči država.
“Nacionalni regulator bi moral poskrbeti za primerno zaščito samozaposlenih, še posebej zato, da preprečimo njihovo izkoriščanje.”
– Ekkehard Ernst, Mednarodna organizacija dela
Na mestu je tudi vprašanje, koliko časa naj sploh delamo, če želimo delati čim bolj produktivno. Švedi tako že uvajajo šesturni delovnik. A čeprav nam je zamisel o tem, da ne bi iz službe odhajali ob štirih, ampak že ob dveh, precej všeč, pa lahko ustvari nekatere težave, če ne pride do dogovora z vsemi partnerji. “Določene države pa so se tega projekta lotile na silo, denimo Francija, kar je povzročilo precej nezadovoljstva. Tu so še morebitne tehnološke težave, povezane s produktivnostjo – večja avtomatizacija, ki povečuje produktivnost, namreč lahko vodi tudi v množično odpuščanje, kar pa se nam ne zdi prav. Skrajševanje delovnega časa je treba izpeljati s prerazporeditvijo dela,” meni Ekkehard Ernst, predsednik oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela.
Kaj pa tisto delo, ki bi ga številni, predvsem tisti z majhnimi otroki, tudi kategorizirali kot dostojno, to je delo od doma? Tako bi imeli možnost bolje skrbeti za družino, hkrati pa bi privarčevali pri stroških prevoza. “Vendar morajo delodajalci zagotoviti, da so delovne razmere doma tako varne in primerne kot na delovnem mestu, da človek ni podvržen dodatnemu stresu pa tudi da ima delavec primerno opremo, denimo računalnik in internet.“
Za uspeh pri prodoru na tuje trge so za podjetja poslovne informacije, ustrezno svetovanje in iskanje potencialnih partnerjev ključnega pomena. Slovenski poslovni klubi v tujini med drugim intenzivno pomagajo slovenskim podjetjem tudi pri pripravi poslovnih dogodkov in bilateralnih poslovnih srečanj. O tem, kako uspešni so pri svojem delu in kako se spopadajo s specifikami posameznih trgov se je z nekaterimi predstavniki pogovarjal Boris Žgajnar.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
15. decembra je začel veljati Zakon o davčnem postopku, ki med drugim ukinja obveznost dveh ločenih računov za samostojne podjetnike. Le ti lahko imajo po novem le en račun, pa naj gre za osebni ali poslovni. Kako je to videti v praksi? Zaprtje poslovnega računa stane približno 25 evrov; pri tem pa ni nujno, da bo samostojnemu podjetniku njegova banka to omogočila.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Marsikdaj si še vedno želimo, da bi Slovenija bila druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto. Kam se uvrščamo mi, kaj to pomeni in kje so še priložnosti oziroma možnosti za izboljšanje okolja za spodbujanje inovacij?
Vključenost žensk v podjetništvo v svetu zelo variira in je v Evropi precej skromna. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti žensk beleži Švica, sledijo ji Španija, Portugalska, Finska in Kosovo. Najnižji delež novih in nastajajočih podjetij, ki jih ustanovijo ženske, so zabeležile Madžarska, Švedska ter Bosna in Hercegovina.
Družinsko podjetništvo v Sloveniji prispeva kar 67 odstotkov dodane vrednosti vseh slovenskih podjetij, zato je odgovor, kaj žene slovensko gospodarstvo, jasen – družinska podjetja. Ta podjetja so največkrat v lasti družine, najsi bodo to majhna podjetja mam, očetov ali otrok. Po navadi imajo manj kot petdeset zaposlenih, nekatera pa so z uspehi že prerasla tovrstne okvire in postala velika mednarodna podjetja, ki so vodilna v svojem sektorju.
33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.
Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?
Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.
Kako je Alibaba postal spletni velikan, učitelj angleščine Jack Ma pa eden najbogatejših in najvplivnejših ljudi v poslovnem svetu?
Nevromarketing ni več znanstvena fantastika, ampak realnost. Oglaševalci bodo lahko s posebno tehnologijo bolje razumeli naše možgane in z merjenjem njihove aktivnosti ustvarili popolne oglase. Visoko resolucijska, večkanalna EEG-tehnologija bo odkrivala naše najgloblje in nezavedne možganske procese.
Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je prejela številne prestižne nagrade za filozofski doprinos k ekonomiji.
Dve zgodbi, dve modni ustvarjalki, dve podjetnici, ki verjameta, da si je tudi v Sloveniji mogoče izbrati modo kot poklic in od nje tudi živeti. Povod pa – nastop na Expo 2015 in Elle Style Awards 2015. V torek ob 10-ih!
Zaposlovanje invalidov je zakonska obveznost, lahko pa tudi poslovna priložnost ali dokaz solidarnosti. Bolj zgovorni kot kvote, olajšave in vplačila v invalidski sklad so primerni dobre prakse. Predstavljamo podjetje Dobrovita in odgovarjamo na ključne dileme pri zaposlovanju ranljivih skupin.
Manager leta in drugi prestižni nazivi so zaradi nekaj nagrajencev v preteklosti izgubili nekdanji lesk, zato se v Združenju Manager zadnja leta trudijo, da priznanje podelijo tistim, ki se namesto menedžerskim prevzemom posvečajo razvoju, inovacijam in trgom. Letošnji manager leta je postal Matjaž Merkan, direktor mariborskega SwatyCometa, rastočega podjetja, ki izdeluje brusilne naprave in 95% brusov izvozijo.
Vsakič, ko merimo dolžino, tehtamo, gledamo na termometer ali električni števec, smo tesno povezani z meroslovjem. Doktor Samo Kopač bo v Poslovnih krivuljah na Valu 202 predstavil pomen Urada za meroslovje, pa tudi nove pridobitve, s katerimi bodo izboljšali kakovost svojega dela. Razložil bo še, kaj so nacionalni etaloni in kje je varno spravljen prakilogram?
Po več kot 20 letih smo končno dočakali. Slovenija se bo z nastopom devetih podjetij na enem najprestižnejših oblikovalskih mednarodnih sejmov 100 % Design v Londonu predstavila pod skupnim imenom oziroma pod blagovno znamko “Made in Slovenia”.
Neveljaven email naslov