Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani, denimo, predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši.
Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Mobilna platforma Nexto ponuja zanimivo izkušnjo s slovensko dediščino
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši. Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Primer iz tujine: Metropolitanski muzej v New Yorku je leta 2013 za šefa oddelka za digitalne rešitve najel enega izmed najbolj prepoznavnih ameriških novinarjev na področju novih medijev in tehnologije Sreeja Sreenivasana. Ja, muzej kakršen je newyorški, ima povsem svojo divizijo zaposlenih, ki skrbijo za njegovo prepoznavnost na družabnih omrežjih, za razvoj obiskovalcu prijaznih aplikacij v muzeju in – pazite – v takšni diviziji zaposluje skoraj 70 ljudi. Kaj pa Slovenija – kako je z novimi tehnologijami v naših galerijah in muzejih?
“Poznam predvsem nizozemske in angleške muzeje, ki digitalne platforme uporabljajo že kar nekaj let. Vsekakor moramo stopiti na ta vlak.”
Janja Rebolj, Mestni muzej Ljubljana
Tudi v prenovljeni Narodni galeriji v Ljubljani obiskovalcem ponujajo prenovljen koncept izkušnje umetniških del. Pomočnik direktorice Narodne galerije Bojan Kuhar: “Digitalnost je pomembna zaradi ohranjanja dediščine, staro umetnost se lahko približa mlajšim obiskovalcem.”
Pri tovrstnih pristopih ne gre le za nove tehnološke rešitve, ampak tudi za vprašanje interpretacije. Ni pomembno le povedati, temveč kako to poveš.
Naši hrami kulturne dediščine se torej zavedajo, da bodo morali s sebe stepsti prah, obiskovalca nagovarjati že v njegovem domu, ga vabiti s pomočjo socialnih omrežij in mu, ko jih obišče, umetnine približati po različnih komunikacijskih kanalih. Pa je človek, ki se po muzejih sprehaja s pametnim telefonom in slušalkami v ušesih in lovi QR kode, pri nas že kaj pogost pojav?
Za zdaj niti ne, a zna biti kmalu drugače. Ekipa Studia Proxima je predstavila mobilno aplikacijo Nexto, ki brezplačno ponuja multimedijsko vsebino tridesetih večjih muzejev v Sloveniji, v kratkem nameravajo nabor ustanov najmanj podvojiti.
Tako te po Narodni galeriji ne vodi več le kustos, ampak lahko že doma ali pozneje na pravem sprehodu med umetninami s pomočjo pametnega telefona slediš umetniškim obdobjem.
Aplikacija in spletni vmesnik Nexto sta brezplačni in na voljo v več jezikih tako za obiskovalce kot upravljavce tovrstnih muzejskih zbirk, ki sami sooblikujejo vsebino. V njej najdete številne ljubljanske muzeje in galerije, z njo se lahko namenite po muzejih Celja, Maribora, Kopra, Murske Sobote, Idrije, Žalca in tako naprej. Deluje tako, da vam daje podatke o vaši neposredni okolici.
“Mobilni telefon ponudi bolj intimno obravnavo vsebine.”
Franci Zidar, soavtor aplikacije Nexto
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani, denimo, predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši.
Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Mobilna platforma Nexto ponuja zanimivo izkušnjo s slovensko dediščino
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši. Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Primer iz tujine: Metropolitanski muzej v New Yorku je leta 2013 za šefa oddelka za digitalne rešitve najel enega izmed najbolj prepoznavnih ameriških novinarjev na področju novih medijev in tehnologije Sreeja Sreenivasana. Ja, muzej kakršen je newyorški, ima povsem svojo divizijo zaposlenih, ki skrbijo za njegovo prepoznavnost na družabnih omrežjih, za razvoj obiskovalcu prijaznih aplikacij v muzeju in – pazite – v takšni diviziji zaposluje skoraj 70 ljudi. Kaj pa Slovenija – kako je z novimi tehnologijami v naših galerijah in muzejih?
“Poznam predvsem nizozemske in angleške muzeje, ki digitalne platforme uporabljajo že kar nekaj let. Vsekakor moramo stopiti na ta vlak.”
Janja Rebolj, Mestni muzej Ljubljana
Tudi v prenovljeni Narodni galeriji v Ljubljani obiskovalcem ponujajo prenovljen koncept izkušnje umetniških del. Pomočnik direktorice Narodne galerije Bojan Kuhar: “Digitalnost je pomembna zaradi ohranjanja dediščine, staro umetnost se lahko približa mlajšim obiskovalcem.”
Pri tovrstnih pristopih ne gre le za nove tehnološke rešitve, ampak tudi za vprašanje interpretacije. Ni pomembno le povedati, temveč kako to poveš.
Naši hrami kulturne dediščine se torej zavedajo, da bodo morali s sebe stepsti prah, obiskovalca nagovarjati že v njegovem domu, ga vabiti s pomočjo socialnih omrežij in mu, ko jih obišče, umetnine približati po različnih komunikacijskih kanalih. Pa je človek, ki se po muzejih sprehaja s pametnim telefonom in slušalkami v ušesih in lovi QR kode, pri nas že kaj pogost pojav?
Za zdaj niti ne, a zna biti kmalu drugače. Ekipa Studia Proxima je predstavila mobilno aplikacijo Nexto, ki brezplačno ponuja multimedijsko vsebino tridesetih večjih muzejev v Sloveniji, v kratkem nameravajo nabor ustanov najmanj podvojiti.
Tako te po Narodni galeriji ne vodi več le kustos, ampak lahko že doma ali pozneje na pravem sprehodu med umetninami s pomočjo pametnega telefona slediš umetniškim obdobjem.
Aplikacija in spletni vmesnik Nexto sta brezplačni in na voljo v več jezikih tako za obiskovalce kot upravljavce tovrstnih muzejskih zbirk, ki sami sooblikujejo vsebino. V njej najdete številne ljubljanske muzeje in galerije, z njo se lahko namenite po muzejih Celja, Maribora, Kopra, Murske Sobote, Idrije, Žalca in tako naprej. Deluje tako, da vam daje podatke o vaši neposredni okolici.
“Mobilni telefon ponudi bolj intimno obravnavo vsebine.”
Franci Zidar, soavtor aplikacije Nexto
Med poslovnimi krivuljami tokrat intervju z Davidom Berriejem o socialnem podjetništvu.
Akcija! Za spremembo s tem ne mislimo znižanja cen. Predstavljamo model akcijskega učenja, s katerim rešujemo pomembne izzive v podjetjih in organizacijah. Problemi, ki jih lahko rešujemo z akcijskim učenjem so takšni, da imajo številne različne odgovore. In ne le to. Vsi so lahko pravilni, pravi Christine Abbott.
Ob perečem problemu brezposelnosti mladih v EU so medalje s tekmovanj v znanju in poklicnih spretnostih lahko prednost. Jih tako dojemajo tudi delodajalci?
V poslovnih krivuljah smo predstavili tri slovenska podjetja, ki so prepoznala koristi v aktivnemu upravljanju s starejšimi zaposlenimi.
V trgovini Zoofa se združujejo slovenski oblikovalci s področja mode in uporabne umetnosti. Zadruga oblikovalcev in ustvarjalcev je tudi prostor za pogovore, sodelovanja in stilske rešitve. Kaj pa konkurenca in preživetje, enajst svežih in unikatnih blagovnih znamk namreč ne podpira masovne proizvodnje…
Pogovarjali smo se z mislecem, zdravnikom in psihologom dr. Edwardom de Bonom, ki poudarja, da moramo razmišljanje kot predmet uvesti v izobraževalne ustanove.
Če organizacija temelji na zadovoljnih delavcih, odprtem dialogu, inovativnosti in razvoju, je uspeh zagotovljen, pravijo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Njihov kavni avtomat, v katerem je več kot 500 sestavnih delov, je povezan s kar štirimi inovacijami. Razvili so ga s pomočjo evropskih sredstev, v projektu je sodelovalo 40 strokovnjakov.
Slovenija to jesen tako kot ostale države EU prehaja na nov sistem izračunavanja nacionalnih računov (BDP) ESR2010. Kakšne spremembe prinaša nova metodologija smo ugotavljali v poslovnih krivuljah.
Ste že kdaj pomislili, da moramo pri določenih storitvah v javni upravi izpolniti preveč obrazcev? Da javni uslužbenci niso dovolj motivirani ali pa da se ne povezujejo dovolj med seboj? Ali pa zgolj o tem, da bi lahko nekatere storitve lahko bile enostavnejše, uporabniku bolj prijazne? Tako razmišljajo tudi motivirani mladi Slovenci, ki prihajajo z idejami, kako izboljšati javno upravo.
Evropska unija išče ukrepe za zmanjševanje grozljivih številk o brezposelnosti mladih. Teh je bilo v Sloveniji aprila letos med 15. in 29. letom starosti več 30.000. Kakšne so priložnosti za mlade v letu 2014 in kako lahko izkoristite 15,2 milijona evrov, s katerimi evropski socialni sklad spodbuja zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje?
Skriti zmagovalci so visoko specializirana podjetja z velikim tržim deležem in nadvse inovativnimi izdelki. Zelo verjetno ne poznate niti podjetja niti izdelka, ga pa uporabljate. Skriti zmagovalci tudi v krizi ustvarjajo nova delovna mesta in zelo veliko delajo. "Direktor nekega skritega zmagovalca mi je dejal, da najamejo drugega zaposlenega šele tedaj, ko bi potrebovali že tretjega." Odkrito o skritih zmagovalcih dr. Hermann Simon, nemški ekonomist, ki se je prvi lotil preučevanja tovrstnih podjetij.
O različnih vidikih primerjalnega potrošniškega testiranja, ki lahko služi tudi kot pomemben instrument za spodbujanje kakovosti in konkurenčnosti.
Afrika je celina številnih priložnosti, tudi za slovensko gospodarstvo. V središče razvojnega sodelovanja namreč vse bolj stopajo poslovni odnosi. Ob tem pa se odpirajo različna vprašanja. Ameriška organizacija GFI v svojem poročilu ugotavlja, da se je samo iz petih revnih afriških držav v zadnjih desetih letih nezakonito izteklo več kot 60 milijard dolarjev. "Razvite države dajejo pomoč in jo hkrati jemljejo nazaj. Gre za nepredstavljivo hinavščino," nam je povedal predstavnik GFI. O tem, kako brez izkoriščevalskih stranpoti ujeti gospodarske priložnosti, ki jih ponuja Afrika, smo se pogovarjali na tretjih Dnevih Afrike, ki so prejšnji teden potekali v Ljubljani.
Julija lani so se za zaprtimi vrati v Washingtonu začela pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obširnem Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu, krajše TTIP, ki naj bi predstavljal pomemben preboj v svetovni trgovini.
Zdajšnja generacija mladih ni bila vzgojena v podjetniškem duhu, ampak v miselnosti, da jo bo sistem že posrkal, ko pride na trg. Tak je med drugim odgovor mladih na skrb vzbujajoči razkorak med potrebami na trgu dela in njihovo usposobljenostjo, da pri prodoru nanj uspejo. Dobivamo mlade, ki imajo briljantne življenjepise, a so brez pravih izkušenj, poročajo zaposlovalci, ki izobraževalnemu sistemu očitajo premalo aplikativnih znanj.
Kako iz »blata« delati denar ali »krone«, že dobro stoletje vedo v opekarni v Borecih, vasi v občini Križevci pri Ljutomeru. Tamkajšnja ilovica namreč krasi številne strehe tako starih kot novih hiš doma in na tujem. Kljub dejstvu, da pripadajo gradbeništvu, Tondach Slovenija tudi v časih, ko gradbinci v glavnem propadajo, dela z dobičkom.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je kmet tisti, kdor ima zemljo, jo obdeluje in se s tem preživlja. Slabšalni pomen pa je, da je to neroden, neuglajen, tudi omejen in neumen človek. Ta slabšalni pomen se je skozi stoletja izoblikoval v urbanih okoljih. A kmet je vse kaj drugega kot to, v prejšnjih, predvsem pa v zdajšnjem času mora imeti več sposobnosti in znanj kot marsikateri diplomant zaposlen v javni ali v zasebni sferi.
Pred dnevi je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o tehnoloških parkih, ki postajajo ključni del trajnostnega gospodarskega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest. Ob tej priložnosti je Slovenijo obiskal generalni direktor organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj Li Yong. Kot je poudaril, je vse bolj očitno, da potrebujemo nov razvojni pristop, ki bo obravnaval družbo, gospodarstvo in okolje kot celoto. Prav tehnološki parki, ki omogočajo partnerstva med državo, univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji, so sestavni del tega pristopa.
Ob številnih uspešnih slovenskih kampanjah na platformah za množično financiranje, se zdi, da se tam cedita mleko in med. “Navadno je na kickstarterju uspešnih okoli 45 odstotkov kampanj. Vsem torej ne bo uspelo in ni lahko. Mislim, da je v življenju le malo stvari, ki so idealne.” Ameriški strokovnjak Jason Best o tem, kako biti najboljši pri množičnem financiranju in kako nov model financiranja pomaga graditi zaupanje.
Prižigamo zeleno luč za zeleno in krožno gospodarstvo. Kriza, odvisnost od uvoza surovin in čedalje bolj globalna konkurenca kažejo, da je model "naravni viri-izdelek-odpadek" zastarel. Kot šaljivo izpostavlja direktor Centra za ravnanje z odpadki Puconci Franc Cipot: "To več niso odpadki, to je nekaj zelo pametnega. Zaposlenih imamo 70 ljudi in če bo šlo tako naprej, bomo zmagali in bomo imeli na koncu marmelado."
Neveljaven email naslov