Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
»Martina, splača se!«
To so bile zadnje, energične in prepričljive besede, ki so spontano, kot vedno, zletele iz ust našega dolgoletnega sodelavca, satirika, imitatorja, ustvarjalca najbolj poslušane radijske oddaje Radio Ga Ga: Saša Hribarja.
Ne da bi vedel, je z enako energijo kot prvo, včeraj vodil svojo zadnjo oddajo.
Sašo Hribar nas je zapustil v starosti 63 let. Bil je ena najbolj priljubljenih radijskih osebnosti v Sloveniji. Svojo radijsko pot je začel leta 1985, ko je uspešno opravil avdicijo in je po glasovnem usposabljanju postal del ekipe radijskih napovedovalcev. Močno je izstopal predvsem po tem, da je svobodno prestopal ustaljene tirnice in v drobcih iskal samolastni ustvarjalni pristop. Svojo vlogo je tako hitro razširil na voditeljstvo in ob vodenju nočnega programa je samoiniciativno začel uporabljati izmišljenega sogovornika, bioenergetika. Odziv poslušalcev je bil izjemen, ideja pa se je razširila dalje v zasnovo satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Prva različica oddaje je potekala na programu ARS, trajala pa je celih osem ur.
V triintridesetih letih snovanja oddaje Radio Ga Ga je Sašo Hribar povsem inovativno razvil obliko glasovnega oponašanja oz. imitacije oseb in s tem je ustvaril svojo šolo, iz katere so izšli mnogi prepoznavni komiki.
Svoje radijske like je ekraniziral s pomočjo računalniške tehnologije in nastopal kot gost televizijske oddaje Tistega lepega popoldneva, zatem pa je svoje mesto dobil v televizijski oddaji Hri-bar, v kateri je glasovna imitacija dobila tudi svojo vizualizacijo, v oddaji pa je kot voditelj gostil osebnosti javnega življenja v najširšem zvrstnem intervalu.
Sašo Hribar je bil pronicljiv govorec. V vsakem trenutku je ujel čvrst stik s soustvarjalci in z občinstvom. Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta; redkeje, a vendar močno opazno pa tudi na drugih področjih življenja. Bil je tudi dolgoletni član Programskega sveta RTV.
Delo Saša Hribarja je bilo večkrat prepoznano in nagrajeno, tudi tujina ga je opazila in se zanimala za njegov format radijskih oddaj.
Sašo Hribar je bil utemeljitelj imitacije v vlogi satire in s tem se je zapisal v zgodovino razvedrilnih vsebin na Slovenskem. Odločil se je, da bo tegobam življenja kljuboval s satiro in humorjem. Odšel je nenadoma in nepričakovano: tja, kjer pravila ne omejujejo duha.
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
»Martina, splača se!«
To so bile zadnje, energične in prepričljive besede, ki so spontano, kot vedno, zletele iz ust našega dolgoletnega sodelavca, satirika, imitatorja, ustvarjalca najbolj poslušane radijske oddaje Radio Ga Ga: Saša Hribarja.
Ne da bi vedel, je z enako energijo kot prvo, včeraj vodil svojo zadnjo oddajo.
Sašo Hribar nas je zapustil v starosti 63 let. Bil je ena najbolj priljubljenih radijskih osebnosti v Sloveniji. Svojo radijsko pot je začel leta 1985, ko je uspešno opravil avdicijo in je po glasovnem usposabljanju postal del ekipe radijskih napovedovalcev. Močno je izstopal predvsem po tem, da je svobodno prestopal ustaljene tirnice in v drobcih iskal samolastni ustvarjalni pristop. Svojo vlogo je tako hitro razširil na voditeljstvo in ob vodenju nočnega programa je samoiniciativno začel uporabljati izmišljenega sogovornika, bioenergetika. Odziv poslušalcev je bil izjemen, ideja pa se je razširila dalje v zasnovo satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Prva različica oddaje je potekala na programu ARS, trajala pa je celih osem ur.
V triintridesetih letih snovanja oddaje Radio Ga Ga je Sašo Hribar povsem inovativno razvil obliko glasovnega oponašanja oz. imitacije oseb in s tem je ustvaril svojo šolo, iz katere so izšli mnogi prepoznavni komiki.
Svoje radijske like je ekraniziral s pomočjo računalniške tehnologije in nastopal kot gost televizijske oddaje Tistega lepega popoldneva, zatem pa je svoje mesto dobil v televizijski oddaji Hri-bar, v kateri je glasovna imitacija dobila tudi svojo vizualizacijo, v oddaji pa je kot voditelj gostil osebnosti javnega življenja v najširšem zvrstnem intervalu.
Sašo Hribar je bil pronicljiv govorec. V vsakem trenutku je ujel čvrst stik s soustvarjalci in z občinstvom. Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta; redkeje, a vendar močno opazno pa tudi na drugih področjih življenja. Bil je tudi dolgoletni član Programskega sveta RTV.
Delo Saša Hribarja je bilo večkrat prepoznano in nagrajeno, tudi tujina ga je opazila in se zanimala za njegov format radijskih oddaj.
Sašo Hribar je bil utemeljitelj imitacije v vlogi satire in s tem se je zapisal v zgodovino razvedrilnih vsebin na Slovenskem. Odločil se je, da bo tegobam življenja kljuboval s satiro in humorjem. Odšel je nenadoma in nepričakovano: tja, kjer pravila ne omejujejo duha.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Tomaž Domicelj je leta 2018 praznoval sedemdeset let in je imel več pomembnih koncertov. Že debelih petdeset let je stalnica na slovenskem popularno-glasbenem prizorišču. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, preko klasičnih popevk, do rocka. Vedno znova pa se vrača k izhodišču, izhajajočim iz ameriškega bluesa. Tomaž že dolgo oživlja tudi stare svetovno znane (ponarodele) pesmi, kakršna je v slovenskem merilu tudi njegova »Na planini je živel«. V takšni luči zvenijo tudi “Danes bo srečen dan”, “Življenje je lepo”, “Špricer blues” in še marsikatera Tomaževa avtorska skladba. Z igranjem raznih akustičnih kitar (6-strun, 12-strun, bottleneck) in z orglicami, Domicelj dopolnjuje svoje petje in besedila, ki jih nemalokrat poleg čiste čustvenosti prevevata tudi satira ali celo črni humor. Takšne so po navadi tudi Tomaževe koncertne napovedi in odpovedi pesmi. Koncert v klubu Blunout v Domžalah oktobra 2018 je bil v marsičem nadaljevanje koncertov, imenovanih ČISTA AKUSTIKA, ki jih je Domicelj v minulih letih nanizal v ljubljanskih Križankah. Tudi tokrat je bila navzoča ekipa Prvega programa radia Slovenija, ki je zabeležila široki spekter Domiceljevega muziciranja. Od najnovejših kompozicij do na novo aranžiranih starih uspešnic ter seveda nekaj presenečenj iz velikanske in zabavne Tomaževe bisage. Koncert v Domžalskem klubu Blue Note je konec oktobra posnel Grega Samar, producent je bil Grega Forjanič, od tehnični podpori Francija Modra pa je oddajo uredil Jane Weber. Za sladokusce in ljubitelje slovenske popularne glasbe!
O doseganju sreče in najpogostejših zmotah, povezanih z njo, s psihologom Markom Vrtovcem.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
V soboto, 10. novembra 2018, bo v dvorani svetega Frančiška Asiškega v Kopru potekala prireditev Pesem na ustih, viža v prstih. To je državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se odvije vsako leto v pozni jeseni. Prireditev prenaša tudi 1. program Radia Slovenija, v okviru oddaje Sobotni glasbeni večer. Urednik oddaje Jane Weber je v studiu Prvega gostil urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik.
Kateri psi so najbolj primerni za pse vodnike in pomočnike? Kako lastnikom pomagajo psi, ki zaznavajo padec ali porast glukoze v krvi? Kakšno je izobraževanje policijskih psov? Kateri psi so lahko igralci? Odgovarjamo v nedeljskem jutru na Prvem.
Pred koncertom dua Silence v Kulturnem Centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je glasbeni urednik Jane Weber, v rubriki Dobra glasba, dober dan pogovarjal s Primožem Hladnikom.
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
V nedeljo, 1.7.2018, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala slavnostna prireditev ob 70-letnici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govorec je bil predsednik ZZB Tit Turnšek, slovesnost so pripravili: ZZB za vrednote NOB Slovenije, Mestna organizacija ZB Ljubljana, MO Ljubljana, Praporščaki ZZB in veteranskih organizacij -poveljeval je Dominik Grmek, glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nastopili pa so Orkester Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Šolar, Partizanski pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja Iztok Kocen, Moški zbor KUD Rogoznica z zborovodjo Gregorjem Lačnom, dramska igralka Zvezdana Mlakar, pevka Katja Konvalinka, Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Zinke Bregar, študentka s Koroške v Avstriji Helena Gregorn, Teater III – DPD Svoboda Ptuj pod mentorstvom Branke Bezeljak in asistentke Mojce Prigl, Primož P. Ram Siter ter Zoran Predin in Lačni Franz.
Ena vidnejših domačih blues zasedb je kvartet Easywalkers. Blues, ki ga igrajo, je pravi Chicago blues z ustno harmoniko, ki jo mojstrsko obvlada Damir Jazbec, za mastne riffe poskrbi vokalist in odličen kitarist Marko Matjašič, jazzista Iztok Repovž in Daniel Homšak pa sta kriva za akademsko ritem sekcijo. Sami pravijo: »da bluzijo«. Pri igranju se EasyWalkers opirajo na tradicijo bluesa, ki ga začinijo po svoje in tako prispevajo k bogati zgodovini te glasbene zvrsti. Skupina Easywalkers – pred kratkim je pri založbi Jazz & Blues Records izdala prvenec – bo živo v studiu 13 zaigrala 5 skladb in sicer v akustični preobleki. Za drugo glasbo za izbrane okuse bo poskrbel gostitelj večera – glasbeni urednik Jane Weber.
Neveljaven email naslov