Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
»Martina, splača se!«
To so bile zadnje, energične in prepričljive besede, ki so spontano, kot vedno, zletele iz ust našega dolgoletnega sodelavca, satirika, imitatorja, ustvarjalca najbolj poslušane radijske oddaje Radio Ga Ga: Saša Hribarja.
Ne da bi vedel, je z enako energijo kot prvo, včeraj vodil svojo zadnjo oddajo.
Sašo Hribar nas je zapustil v starosti 63 let. Bil je ena najbolj priljubljenih radijskih osebnosti v Sloveniji. Svojo radijsko pot je začel leta 1985, ko je uspešno opravil avdicijo in je po glasovnem usposabljanju postal del ekipe radijskih napovedovalcev. Močno je izstopal predvsem po tem, da je svobodno prestopal ustaljene tirnice in v drobcih iskal samolastni ustvarjalni pristop. Svojo vlogo je tako hitro razširil na voditeljstvo in ob vodenju nočnega programa je samoiniciativno začel uporabljati izmišljenega sogovornika, bioenergetika. Odziv poslušalcev je bil izjemen, ideja pa se je razširila dalje v zasnovo satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Prva različica oddaje je potekala na programu ARS, trajala pa je celih osem ur.
V triintridesetih letih snovanja oddaje Radio Ga Ga je Sašo Hribar povsem inovativno razvil obliko glasovnega oponašanja oz. imitacije oseb in s tem je ustvaril svojo šolo, iz katere so izšli mnogi prepoznavni komiki.
Svoje radijske like je ekraniziral s pomočjo računalniške tehnologije in nastopal kot gost televizijske oddaje Tistega lepega popoldneva, zatem pa je svoje mesto dobil v televizijski oddaji Hri-bar, v kateri je glasovna imitacija dobila tudi svojo vizualizacijo, v oddaji pa je kot voditelj gostil osebnosti javnega življenja v najširšem zvrstnem intervalu.
Sašo Hribar je bil pronicljiv govorec. V vsakem trenutku je ujel čvrst stik s soustvarjalci in z občinstvom. Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta; redkeje, a vendar močno opazno pa tudi na drugih področjih življenja. Bil je tudi dolgoletni član Programskega sveta RTV.
Delo Saša Hribarja je bilo večkrat prepoznano in nagrajeno, tudi tujina ga je opazila in se zanimala za njegov format radijskih oddaj.
Sašo Hribar je bil utemeljitelj imitacije v vlogi satire in s tem se je zapisal v zgodovino razvedrilnih vsebin na Slovenskem. Odločil se je, da bo tegobam življenja kljuboval s satiro in humorjem. Odšel je nenadoma in nepričakovano: tja, kjer pravila ne omejujejo duha.
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
»Martina, splača se!«
To so bile zadnje, energične in prepričljive besede, ki so spontano, kot vedno, zletele iz ust našega dolgoletnega sodelavca, satirika, imitatorja, ustvarjalca najbolj poslušane radijske oddaje Radio Ga Ga: Saša Hribarja.
Ne da bi vedel, je z enako energijo kot prvo, včeraj vodil svojo zadnjo oddajo.
Sašo Hribar nas je zapustil v starosti 63 let. Bil je ena najbolj priljubljenih radijskih osebnosti v Sloveniji. Svojo radijsko pot je začel leta 1985, ko je uspešno opravil avdicijo in je po glasovnem usposabljanju postal del ekipe radijskih napovedovalcev. Močno je izstopal predvsem po tem, da je svobodno prestopal ustaljene tirnice in v drobcih iskal samolastni ustvarjalni pristop. Svojo vlogo je tako hitro razširil na voditeljstvo in ob vodenju nočnega programa je samoiniciativno začel uporabljati izmišljenega sogovornika, bioenergetika. Odziv poslušalcev je bil izjemen, ideja pa se je razširila dalje v zasnovo satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Prva različica oddaje je potekala na programu ARS, trajala pa je celih osem ur.
V triintridesetih letih snovanja oddaje Radio Ga Ga je Sašo Hribar povsem inovativno razvil obliko glasovnega oponašanja oz. imitacije oseb in s tem je ustvaril svojo šolo, iz katere so izšli mnogi prepoznavni komiki.
Svoje radijske like je ekraniziral s pomočjo računalniške tehnologije in nastopal kot gost televizijske oddaje Tistega lepega popoldneva, zatem pa je svoje mesto dobil v televizijski oddaji Hri-bar, v kateri je glasovna imitacija dobila tudi svojo vizualizacijo, v oddaji pa je kot voditelj gostil osebnosti javnega življenja v najširšem zvrstnem intervalu.
Sašo Hribar je bil pronicljiv govorec. V vsakem trenutku je ujel čvrst stik s soustvarjalci in z občinstvom. Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta; redkeje, a vendar močno opazno pa tudi na drugih področjih življenja. Bil je tudi dolgoletni član Programskega sveta RTV.
Delo Saša Hribarja je bilo večkrat prepoznano in nagrajeno, tudi tujina ga je opazila in se zanimala za njegov format radijskih oddaj.
Sašo Hribar je bil utemeljitelj imitacije v vlogi satire in s tem se je zapisal v zgodovino razvedrilnih vsebin na Slovenskem. Odločil se je, da bo tegobam življenja kljuboval s satiro in humorjem. Odšel je nenadoma in nepričakovano: tja, kjer pravila ne omejujejo duha.
Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.
Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.
Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.
Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.
Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!
Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov