Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
»Martina, splača se!«
To so bile zadnje, energične in prepričljive besede, ki so spontano, kot vedno, zletele iz ust našega dolgoletnega sodelavca, satirika, imitatorja, ustvarjalca najbolj poslušane radijske oddaje Radio Ga Ga: Saša Hribarja.
Ne da bi vedel, je z enako energijo kot prvo, včeraj vodil svojo zadnjo oddajo.
Sašo Hribar nas je zapustil v starosti 63 let. Bil je ena najbolj priljubljenih radijskih osebnosti v Sloveniji. Svojo radijsko pot je začel leta 1985, ko je uspešno opravil avdicijo in je po glasovnem usposabljanju postal del ekipe radijskih napovedovalcev. Močno je izstopal predvsem po tem, da je svobodno prestopal ustaljene tirnice in v drobcih iskal samolastni ustvarjalni pristop. Svojo vlogo je tako hitro razširil na voditeljstvo in ob vodenju nočnega programa je samoiniciativno začel uporabljati izmišljenega sogovornika, bioenergetika. Odziv poslušalcev je bil izjemen, ideja pa se je razširila dalje v zasnovo satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Prva različica oddaje je potekala na programu ARS, trajala pa je celih osem ur.
V triintridesetih letih snovanja oddaje Radio Ga Ga je Sašo Hribar povsem inovativno razvil obliko glasovnega oponašanja oz. imitacije oseb in s tem je ustvaril svojo šolo, iz katere so izšli mnogi prepoznavni komiki.
Svoje radijske like je ekraniziral s pomočjo računalniške tehnologije in nastopal kot gost televizijske oddaje Tistega lepega popoldneva, zatem pa je svoje mesto dobil v televizijski oddaji Hri-bar, v kateri je glasovna imitacija dobila tudi svojo vizualizacijo, v oddaji pa je kot voditelj gostil osebnosti javnega življenja v najširšem zvrstnem intervalu.
Sašo Hribar je bil pronicljiv govorec. V vsakem trenutku je ujel čvrst stik s soustvarjalci in z občinstvom. Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta; redkeje, a vendar močno opazno pa tudi na drugih področjih življenja. Bil je tudi dolgoletni član Programskega sveta RTV.
Delo Saša Hribarja je bilo večkrat prepoznano in nagrajeno, tudi tujina ga je opazila in se zanimala za njegov format radijskih oddaj.
Sašo Hribar je bil utemeljitelj imitacije v vlogi satire in s tem se je zapisal v zgodovino razvedrilnih vsebin na Slovenskem. Odločil se je, da bo tegobam življenja kljuboval s satiro in humorjem. Odšel je nenadoma in nepričakovano: tja, kjer pravila ne omejujejo duha.
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
»Martina, splača se!«
To so bile zadnje, energične in prepričljive besede, ki so spontano, kot vedno, zletele iz ust našega dolgoletnega sodelavca, satirika, imitatorja, ustvarjalca najbolj poslušane radijske oddaje Radio Ga Ga: Saša Hribarja.
Ne da bi vedel, je z enako energijo kot prvo, včeraj vodil svojo zadnjo oddajo.
Sašo Hribar nas je zapustil v starosti 63 let. Bil je ena najbolj priljubljenih radijskih osebnosti v Sloveniji. Svojo radijsko pot je začel leta 1985, ko je uspešno opravil avdicijo in je po glasovnem usposabljanju postal del ekipe radijskih napovedovalcev. Močno je izstopal predvsem po tem, da je svobodno prestopal ustaljene tirnice in v drobcih iskal samolastni ustvarjalni pristop. Svojo vlogo je tako hitro razširil na voditeljstvo in ob vodenju nočnega programa je samoiniciativno začel uporabljati izmišljenega sogovornika, bioenergetika. Odziv poslušalcev je bil izjemen, ideja pa se je razširila dalje v zasnovo satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Prva različica oddaje je potekala na programu ARS, trajala pa je celih osem ur.
V triintridesetih letih snovanja oddaje Radio Ga Ga je Sašo Hribar povsem inovativno razvil obliko glasovnega oponašanja oz. imitacije oseb in s tem je ustvaril svojo šolo, iz katere so izšli mnogi prepoznavni komiki.
Svoje radijske like je ekraniziral s pomočjo računalniške tehnologije in nastopal kot gost televizijske oddaje Tistega lepega popoldneva, zatem pa je svoje mesto dobil v televizijski oddaji Hri-bar, v kateri je glasovna imitacija dobila tudi svojo vizualizacijo, v oddaji pa je kot voditelj gostil osebnosti javnega življenja v najširšem zvrstnem intervalu.
Sašo Hribar je bil pronicljiv govorec. V vsakem trenutku je ujel čvrst stik s soustvarjalci in z občinstvom. Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta; redkeje, a vendar močno opazno pa tudi na drugih področjih življenja. Bil je tudi dolgoletni član Programskega sveta RTV.
Delo Saša Hribarja je bilo večkrat prepoznano in nagrajeno, tudi tujina ga je opazila in se zanimala za njegov format radijskih oddaj.
Sašo Hribar je bil utemeljitelj imitacije v vlogi satire in s tem se je zapisal v zgodovino razvedrilnih vsebin na Slovenskem. Odločil se je, da bo tegobam življenja kljuboval s satiro in humorjem. Odšel je nenadoma in nepričakovano: tja, kjer pravila ne omejujejo duha.
Ob petnajstletnici festivala Kantfest se v Pesmi v žepu pogovarjamo z dolgoletnim organizatorjem festivala, kantavtorjem Petrom Andrejem. O pobudi za nastanek festivala in njegovih začetkih pa bo spregovorila tudi kantavtorica Ksenija Jus. Zakaj potrebujemo kantavtorski festival in s čim nam je postregel v preteklem desetletju in pol, poslušamo v tokratni oddaji.
Poprockerska skupina Flirrt je praznovala dvajsetletnico, ki so jo fantje pospremili z izidom novega, sedmega albuma Jekyll & Hyde. V Pesmi v žepu se nam bo pridružil Rok Lunaček, ki se podpisuje pod besedila in večino glasbe na plošči.
Letos mineva natanko dvajset let solistične ustvarjalnosti enega od nekoč pomembnejših jugoslovanskih glasbenikov, skladateljev in besedilopiscev, Darka Rundeka. Medtem, ko so prve zaznambe o njegovi barviti diskografiji nastale že pred slabimi štiridesetimi leti, ko se je začel pojavljati kot zastavonoša zagrebškega banda Haustor. Pri nas se jih vedno in še najbolj spomnimo po mega uspešnici Prva ljubav oziroma Djevojke u ljetnim haljinama volim. Kmalu po začetku balkanske vojne se je Darko Rundek z družino preselil v Pariz, kar neuradno štejemo za konec delovanja, te nekoč izjemno plodovite in vplivne novovalovske skupine. Po skoraj petih letih življenja v francoski prestolnici so Darka mnogi vabili in ga prepričevali, naj se vrne na glasbene odre. Med tem je Darko sicer ustvarjal bolj zase in je imel že posnetih nekaj novih pesmi. Med njimi tudi Apokalipso, ki je tudi v Sloveniji naletela na odličen odziv. Nato se je vendarle odločil za izdajo istoimenskega albuma, a je večino tega gradiva pozneje v studiu še dodelal in ga je dopolnjenega z izborom še nekaterih starejših skladb Haustora, znova objavil. Pravšen povod je bila tudi dvajseta obletnica izida plošče Apokalipso, zato se z bandom Apokalipso Now pred nedavnim podal na turnejo z napovedanimi dvajsetimi koncerti. Tokrat ga bomo v Sloveniji, ko se nam je v preteklih letih predstavil s Cargo triom in Cargo orkestrom, kmalu slišali in videli v glasbeno scenski uprizoritvi Apokalipsa, njegovega prvega glasbenega dela nastalega po razpadu zasedbe Haustor. Nastopil bo na prizorišču ljubljanskega Kina Šiška. Več v oddaji Godbe z zgodbo.
V Pesmi v žepu gostimo novomeškega kantavtorja Jerneja Zorana, ki predstavlja četrto samostojno ploščo V svojem filmu.
Slovensko kraško površje je s svojimi unikatnimi pojavi že od nekdaj burilo domišljijo raziskovalcev, pisateljev in popotnikov. Pionir preučevanja krasa v Sloveniji Janez Vajkard Valvasor je besedo kras evropskim znanstvenikom predstavil leta 1689, ko je med drugim opisal tudi ponor reke Reke in njen podzemni tok. Prvi pisni viri o Škocjanskih jamah, ki jih je izoblikovala ta reka, izvirajo iz 2. stoletja pred našim štetjem, v 19. stoletju pa so jame pričeli tudi načrtno raziskovPod površjem so odkrili pester sistem vodnih jam, zanimive kapnike in lepo izoblikovane ponvice pa tudi mnoge redke ali ogrožene vrste rastlin in živali.ati. Zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno dediščino, so Škocjanske jame leta 1986 vpisali na seznam pri UNESCU. Ob 30-letnici tega dogodka in ob 20-letnici ustanovitve Parka Škocjanske jame se je tam ustavila tudi ekipa Prvega.
Domačega ljubljenca ima skoraj vsak drugi Slovenec, kažejo statistični podatki. Poleti, ko del časa preživimo na oddihu, se zaradi tega spopademo z vprašanjem, kaj storiti s psom, mačko, hrčkom, kuncem, papigo. Možnosti je kar nekaj – lahko ga vzamemo s seboj, ga pustimo doma v oskrbi sorodnikov, sosedov, znancev ali pa mu privoščimo počitnice v Hotelu za male živali. Kakšnega razkošja so deležni pasji, mačji in glodalski počitnikarji, bo v četrtek dopoldne preverila ekipa Prvega, ki bo obiskala Hotel Nera na Šenturški Gori. Slišali boste, katere živali sprejemajo, kako skrbijo zanje ter ali se živali, ki se prej niso poznale, razumejo med seboj. Zanimalo nas bo tudi, kako razvajene domače živali imamo Slovenci, v kolikšni meri je mogoče v tednu dni (pre)vzgojiti nesocializirano žival ter kdo ima večje težave zaradi ločitve – živali ali njihovi skrbniki.
800 matičnih in podružničnih šol, ki jih letos obiskuje 170 tisoč osnovnošolcev, bo kmalu zaprlo svoja vrata. Devetošolci so sicer že dobili spričevala, v petek pa je zadnji dan pouka tudi za ostale učence. Ekipa prvega je preverila, kako počitnice pričakujejo učenci OŠ Križe – kakšno leto je za njimi in kakšni so njihovi načrti za proste dni? So počitnice čas brez meja in koliko prostih dni imajo zares učitelji, ki jim mnogi zavidajo dolgo prosto poletje? Odgovore in vzdušje pred počitnicami smo preverili na Gorenjskem – na OŠ Križe! V prvem oglašanju so bili naši sogovorniki; osmošolci Amber Maria Thompson, Maja Ribnikar, Tej Štrukelj in Urban Poljanec, ravnateljica Erna Meglič, učitelj športa Anže Rener in učiteljica zgodovine Andreja Polanšek. Izvedeli smo, da je zadnje dni na šoli bolj sproščeno in ni več pravega pouka. Prav tako ni več domačih nalog, učencem se ni treba več učiti, zadnji teden so si lahko oddahnili in se zdaj že zelo veselijo počitnic. Konec šolskega leta, ki se za zaposlene konča šele 31. avgusta, je bilo po besedah ravnateljice zelo pestro. Na obisku so imeli učence iz pobratenega francoskega mesta, prav posebno doživetje in velik organizacijski zalogaj pa je bila tudi valeta za devetošolce. Ti so se že poslovili, učiteljem, ki so jih učili zadnja štiri leta in bili poleg tega še njihovi razredniki, pa je ob takih trenutnih tudi težko. Izvedeli smo, da se v petek šolska vrata ne zaprejo za zaposlene, ki morajo pisati še poročila in urediti dokumentacijo, zadnja dva tedna v avgustu pa se pripravljati za novo šolsko leto. Prav tako bo imel poleti kar nekaj dela tudi hišnik g. Matej Meglič. Več smo izvedeli v drugem oglašanju, ko smo pred mikrofon povabili še: petošolce Katjo Bodlaj, Mašo Jančič, Ano Čosič, Matevža Poljanca in Matica Slabeta ter psihologinjo Tanjo Vukovič. Počitnice sicer niso čas brez pravil, vseeno pa je to obdobje, ko si morajo učenci oddahniti od šole in številnih obšolskih zadolžitev. Najbolje je po besedah Tanje Vukovič, da proste dni preživijo čim bolj sproščeno, z družino, brez mobitelov in računalnikov, zunaj, v igri na prostem.
Ob mednarodnem dnevu babic in babičarjev se je ekipa Prvega odpravila na obisk v Splošno bolnišnico Jesenice, v kateri se je v lanskem letu rodilo več kot 800 novorojenčkov. Podrobneje bomo spoznali delo babic in babičarjev, ki nam bodo zaupali, kako porodnice najraje rojevajo, kdo je lahko prisoten pri porodu in kako je s fotografiranjem novorojenca. Izvedeli bomo tudi, kaj pomeni naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, kako novopečene mame navežejo stik s svojim otrokom ter kakšna darila vse jim nosijo svojci.
V soboto se je na Bledu začelo Svetovno prvenstvo v hokeju za ženske v Diviziji II skupine A, na katerem se merijo hokejistke Hrvaške, Velike Britanije, Severne in Južne Koreje, Poljske ter Slovenije. Prvenstvo bo obiskala tudi ekipa Prvega, ki bo poskušala izvedeti, kako slovenske hokejistke usklajujejo treninge s službenimi in družinskimi obveznostmi, kako težka je njihova oprema in kako na njihovo udejstvovanje v športu, ki ga povezujemo z grobostjo, gledajo drugi. Nekaj minut bomo posvetili tudi bogatemu spremljevalnemu programu in organizaciji prvenstva, s katerim želijo popularizirati ženski hokej in na katerem si med drugim nasproti stojita sprti Severna in Južna Koreja. V Ledeno dvorano na Bled so se odpravili Andreja Čokl, Andreja Gradišar in Stane Košmerlj.
V Postojni si lahko ogledamo razstavo o 40 različnih vrstah tropskih posnemalcev, bolj znanih pod imenom paličnjaki. Z avtorjem razstave Klemnom Ogrizkom se je pogovarjala Sabrina Mulec
Mladi ljubiteljski meteorolog iz Ilirske Bistrice, Sašo Zidar na bistriškem že več let beleži vremenske pojave. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Z banko ste sklenili pogodbo o uporabi paketa bančnih storitev, ki vam je ustrezal. Če čas vam banka sporoči, da paket ukinja oz. mu spreminja vsebino in ceno. Vanj vključi tudi zavarovalniške storitve, ki jih ne potrebujete. Kakšne so vaše pravice? Kakšni so potrebni premisleki, preden se odločite za zavrnitev novega paketa, za uporabo posameznih storitev po ceniku banke ali za odhod po storitve v drugo, ugodnejšo, banko? Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Boštjanom Krisperjem iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem. Na Prvem preverjamo kako v Sloveniji potekajo klinične raziskave zdravil, ali so pogoste, transparentne in ali potekajo v skladu z načeli etike v humani medicini ter ali je kdaj zaradi želje po ugotavljanju učinkovitosti zdravila ogrožena varnost preizkuševalcev?
Neveljaven email naslov