Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
»Martina, splača se!«
To so bile zadnje, energične in prepričljive besede, ki so spontano, kot vedno, zletele iz ust našega dolgoletnega sodelavca, satirika, imitatorja, ustvarjalca najbolj poslušane radijske oddaje Radio Ga Ga: Saša Hribarja.
Ne da bi vedel, je z enako energijo kot prvo, včeraj vodil svojo zadnjo oddajo.
Sašo Hribar nas je zapustil v starosti 63 let. Bil je ena najbolj priljubljenih radijskih osebnosti v Sloveniji. Svojo radijsko pot je začel leta 1985, ko je uspešno opravil avdicijo in je po glasovnem usposabljanju postal del ekipe radijskih napovedovalcev. Močno je izstopal predvsem po tem, da je svobodno prestopal ustaljene tirnice in v drobcih iskal samolastni ustvarjalni pristop. Svojo vlogo je tako hitro razširil na voditeljstvo in ob vodenju nočnega programa je samoiniciativno začel uporabljati izmišljenega sogovornika, bioenergetika. Odziv poslušalcev je bil izjemen, ideja pa se je razširila dalje v zasnovo satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Prva različica oddaje je potekala na programu ARS, trajala pa je celih osem ur.
V triintridesetih letih snovanja oddaje Radio Ga Ga je Sašo Hribar povsem inovativno razvil obliko glasovnega oponašanja oz. imitacije oseb in s tem je ustvaril svojo šolo, iz katere so izšli mnogi prepoznavni komiki.
Svoje radijske like je ekraniziral s pomočjo računalniške tehnologije in nastopal kot gost televizijske oddaje Tistega lepega popoldneva, zatem pa je svoje mesto dobil v televizijski oddaji Hri-bar, v kateri je glasovna imitacija dobila tudi svojo vizualizacijo, v oddaji pa je kot voditelj gostil osebnosti javnega življenja v najširšem zvrstnem intervalu.
Sašo Hribar je bil pronicljiv govorec. V vsakem trenutku je ujel čvrst stik s soustvarjalci in z občinstvom. Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta; redkeje, a vendar močno opazno pa tudi na drugih področjih življenja. Bil je tudi dolgoletni član Programskega sveta RTV.
Delo Saša Hribarja je bilo večkrat prepoznano in nagrajeno, tudi tujina ga je opazila in se zanimala za njegov format radijskih oddaj.
Sašo Hribar je bil utemeljitelj imitacije v vlogi satire in s tem se je zapisal v zgodovino razvedrilnih vsebin na Slovenskem. Odločil se je, da bo tegobam življenja kljuboval s satiro in humorjem. Odšel je nenadoma in nepričakovano: tja, kjer pravila ne omejujejo duha.
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
»Martina, splača se!«
To so bile zadnje, energične in prepričljive besede, ki so spontano, kot vedno, zletele iz ust našega dolgoletnega sodelavca, satirika, imitatorja, ustvarjalca najbolj poslušane radijske oddaje Radio Ga Ga: Saša Hribarja.
Ne da bi vedel, je z enako energijo kot prvo, včeraj vodil svojo zadnjo oddajo.
Sašo Hribar nas je zapustil v starosti 63 let. Bil je ena najbolj priljubljenih radijskih osebnosti v Sloveniji. Svojo radijsko pot je začel leta 1985, ko je uspešno opravil avdicijo in je po glasovnem usposabljanju postal del ekipe radijskih napovedovalcev. Močno je izstopal predvsem po tem, da je svobodno prestopal ustaljene tirnice in v drobcih iskal samolastni ustvarjalni pristop. Svojo vlogo je tako hitro razširil na voditeljstvo in ob vodenju nočnega programa je samoiniciativno začel uporabljati izmišljenega sogovornika, bioenergetika. Odziv poslušalcev je bil izjemen, ideja pa se je razširila dalje v zasnovo satirične radijske oddaje Radio Ga Ga. Prva različica oddaje je potekala na programu ARS, trajala pa je celih osem ur.
V triintridesetih letih snovanja oddaje Radio Ga Ga je Sašo Hribar povsem inovativno razvil obliko glasovnega oponašanja oz. imitacije oseb in s tem je ustvaril svojo šolo, iz katere so izšli mnogi prepoznavni komiki.
Svoje radijske like je ekraniziral s pomočjo računalniške tehnologije in nastopal kot gost televizijske oddaje Tistega lepega popoldneva, zatem pa je svoje mesto dobil v televizijski oddaji Hri-bar, v kateri je glasovna imitacija dobila tudi svojo vizualizacijo, v oddaji pa je kot voditelj gostil osebnosti javnega življenja v najširšem zvrstnem intervalu.
Sašo Hribar je bil pronicljiv govorec. V vsakem trenutku je ujel čvrst stik s soustvarjalci in z občinstvom. Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta; redkeje, a vendar močno opazno pa tudi na drugih področjih življenja. Bil je tudi dolgoletni član Programskega sveta RTV.
Delo Saša Hribarja je bilo večkrat prepoznano in nagrajeno, tudi tujina ga je opazila in se zanimala za njegov format radijskih oddaj.
Sašo Hribar je bil utemeljitelj imitacije v vlogi satire in s tem se je zapisal v zgodovino razvedrilnih vsebin na Slovenskem. Odločil se je, da bo tegobam življenja kljuboval s satiro in humorjem. Odšel je nenadoma in nepričakovano: tja, kjer pravila ne omejujejo duha.
Poslušamo tretji album KingKong rockskupine BO!, z nami pa se pogovarjata vokalist Boštjan Meh in kitarist Robi Kugler.
Daniel Vezoja je pevec in pisec pesmi iz Brežic. V preteklosti je deloval v skupini TrainStation, s katero je leta 2012 izdal EP Travelers Without Luggage. Po razpadu skupine se je posvetil svoji prvi ljubezni – pisanju pesmi in samostojnemu akustičnemu projektu. Na tečaju “songwritinga” je spoznal pevko Joanno Marie iz Dublina. Kmalu sta ugotovila, da imata podoben glasbeni okus in da so jima všeč pesmi drug drugega. Postala sta dobra prijatelja, kar je vodilo do tega, da je Daniel obiskal Dublin in se zaljubil v tamkajšnjo glasbeno sceno. Po številnih nastopih na irskih “singer-songwriter” večerih se je odločil, da bi bilo dobro tam tudi kaj posneti. Po spletu srečnih naključij je prišel do producenta Gavina Glassa, multiinstrumentalista, ki ima za seboj že štiri izdane albume in je bil več let član skupine Lise Hannigan. Ker sta se z Gavinom odlično ujela, je iz prvotne zamisli posneti krajši EP, projekt prerasel v snemanje celotnega albuma. V oddaji, ki jo pripravlja Jane Weber, smo predvajali koncert Daniela Vezoje in njegovih gostov iz Pineline dnevne sobe v Ljubljani, ki je bil 14. januarja 2017. To je še ena oddaja za glasbene sladokusce in tiste, ki bi to radi postali.
Tomaž in Jernej Hostnik ustvarjata družbenokritični šanson v rovtarskem narečju, v tokratni oddaji pa predstavljata svojo drugo ploščo "Divji zahod".
Kantavtor Luka Gluvić se zvrstno zgleduje pri ameriškem folku in countryju, vendar išče tudi svoj lastni izraz. V zadnjih dveh letih je ustvaril album Vstopanje, nato pa še dve mali plošči: Temne sence in Svobodna sorta, ki jih predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.
V Ljubljano je prišel newyorški glasbenik in kantavtor Michael Weiskopf. Njegovi prvi nastopi v Sloveniji so bili v znamenju formata “storytellers“, saj je nastopil v intimnem vzdušju, sam z akustično kitaro in predstavil novi (četrti) studijski album. Del pesmi je bilo posnetih tudi v znamenitem londonskem studiu Abbey Road, katerega ime so v svet ponesli Beatli. Weiskopfov pohod po Ljubljani se je pričel v ponedeljek, 7. maja, v intimnem vzdušju bara Prulček, nato pa nadaljeval v sredo, 9. maja, v objemu kluba Daktari. Michael Weiskopf je nastopil tudi živo v radijski oddaji Sobotni glasbeni večer z Janetom Webrom (Studio 13) na Prvem programu Radia Slovenija, kjer je odigral nekaj svojih in nekaj Dylanovih skladb, prisluhnete pa lahko tudi pogovoru z njim.
V tokratni Pesmi v žepu smo izbrskali nekaj koncertnih posnetkov slovenskih kantavtorjev. Z odrov se bodo oglasili Tomaž Pengov, Nika Vistoropski z Bojanom Cvetrežnikom, Marko Grobler, Tomi Lorber in Tomaž Domicelj z Big Bandom RTV Slovenija.
Glasbenica in lutkarica Nika Solce predstavlja novo ploščo uglasbene poezije Srečka Kosovela "Tiha misel". Na njej sodeluje s številnimi glasbeniki, pesmi pa se zato sprehajajo med zelo raznolikimi zvočnimi svetovi, ki jih povezuje rdeča nit Nikine vokalne interpretacije Kosovelovih besed.
Poslušamo izbor novejših domačih kantavtorskih pesmi, ki so jih ustvarili Sandra Erpe, Vlado Kreslin, Rudi Bučar, Andrej Šifrer in Ditka.
Poslušamo pesmi s plošče Melodije zamolčanih besed, ki sta jo ustvarila pesnik Borut Gombač in kantavtor Marko Grobler.
Skupina Lačni Franz se s svojo enajsto studijsko ploščo Nova nebesa podaja v akustične vode. Kako, zakaj - in še marsikaj nam v Pesmi v žepu pojasni Zoran Predin.
Tokrat poslušamo štiri zvočno raznolike kantavtorske oziroma šansonjerske pesmi v zvrstnem razponu od bluesa prek flamenka do etnoglasbe. Skozi glasbo so z nami Marko Brecelj, Svetlana Makarovič, Leon Matek in Vlado Kreslin.
V tokratni oddaji se spominjamo kantavtorice Katarine Avbar, ki je pred nekaj tedni za vedno poslovila. Poslušamo pesmi z njenih dveh plošč (Beležnica, 2011; Na drugi strani, 2016) in odlomke iz pogovora, ki smo ga z njo opravili novembra 2016 ob predstavitvi druge plošče.
"Če hočeš dobro igrati, ti ni treba prodati duše," v eni od svojih pesmi (v angleščini) pravijo Prismojeni profesorji bluesa. Po desetletju ustvarjanja člani benda - Julijan Erič, Miha Erič, Miha Ribarič in Zlatko Djogić - predstavljajo svojo drugo studijsko ploščo "Wacky Blues Professors".
Tokrat poslušamo EP ploščo "A side of the Story" mlade novomeške skupine MRFY, z nami pa se pogovarja pevec in kitarist skupine Gregor Strasbergar.
V tokratni Pesmi v žepu gostimo troje ženskih kantavtorskih glasov: Katarina Juvančič, Nika Vistoropski in Bilbi. Zgodbe, ujete v njihove pesmi, nas spodbujajo in opominjajo - avtorice namreč svoj glas rade namenijo glasovom, ki bi sicer ostali prezrti.
Kantavtor Tomaž Domicelj bo v kratkem praznoval sedemdeset let, tokrat pa v Pesmi v žepu predstavlja nekaj svojih novih pesmi, ki jih je v preteklih mesecih posnel za Radio Slovenija.
Imajo avtorske godbe podprte z dobrimi zgodbami. So odlični glasbeniki, njihovi živi nastopi pa konceptualno zasnovana sijajna koncertna predstava. To je slovenska rockabilly zasedba Eightbomb, ki je prav pred kratkim praznovala deseto obletnico delovanja, okronali pa so jo s petim studijskim albumom High heeled devil. V našo družbo smo tokrat povabili njihovega kontrabasista Matevža Perovška.
V tokratni oddaji poslušamo nekaj pesmi s plošče Vrvohodci. Ustvarila sta jo pevka Alja Petric in kitarist Damjan Stanišić oziroma Duo Ponte.
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Neveljaven email naslov