Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
1130 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
V Kamniku se je na današnji dan leta 1785 rodil misijonar sadjar in pionir Franc Pirc. Zaradi hude lakote je napisal je prvo slovensko knjigo o sadjarstvu. Kasneje je kot misijonar ob gornjem Michiganu in v Minnesoti ustanovil več novih mest in naselij. Na današnji dan leta 1910 je umrl Lev Nikolajevič Tolstoj. Prisluhnimo odlomku Tolstojevega govora v nemščini iz leta 1910, ko je svetu sporočil svojo moralno poslanico, v kateri pojasnjuje, da je pomembneje kot večanje premoženja ali odkritje novega planeta to, da človek otroku popravi igračo. Med številnimi razumniki sta se v Jasno Poljano podala tudi Bogumil Vošnjak in Radivoj Peterlin Petruška. Tolstoj jima je na vprašanje, kako naj se slovenski narod bori zoper krivice, ki jih doživlja pod Avstrijo, lakonično odgovoril: "Ne plačujte jim davkov." "Dasi so zdravstvene razmere mesta danes razmeroma dobre, obstoja vendar še zmerom nevarnost, da se zanesejo v naše mesto osepnice. Mestni magistrat bo ustanovil še druge postaje za cepljenje koz, če bi se izkazala potreba za to," to naznanilo mestnega magistrata je na današnji dan leta 1915 objavila tržaška Edinost. "Hočemo Jugoslavijo," tako je torkov tržaški Primorski dnevnik pisal na današnji dan leta 1945. Prvič po osvoboditvi so v nedeljo slovenske in italijanske množice goriške dežele napolnile goriške ulice. V Moskvi se je na današnji dan leta 1925 rodila balerina Maja Mihailovna Pliseckaja. V času Stalinovih čistk so starše razselili, pri teti balerini je odraščala in leta 1943 diplomirala ter takoj postala solistka Boljšoj teatra, kjer se je upokojila šele pri 65-ih letih. Marca leta 2009 je s soprogom, skladateljem Rodionom Ščedrinom, obiskala Piran in dejala: Stómaž je v jedru gručasto naselje, ki leži na flišnem pobočju Vipavske doline pod Čavnom. Krajevno ime je nastalo po disimilaciji iz imena Stómaž, kot se je do leta 1987 tudi uradno imenoval Stómaž pri Lokavcu. Kraja sta poimenovana po cerkvah, posvečenih svetemu Tomažu. Na Dunaju je bila na današnji dan leta 1805 premiera edine opere Ludwiga van Beethovna, Fidelio. Prisluhnimo solistom in zboru dunajske državne opere. Orkestru dunajskih filharmonikov dirigira Lorin Maazel
V palači Dunferlim na Škotskem se je na današnji dan leta 1600 rodil Charles I. Stuart, kralj Anglije, Škotske, Irske in nekaj časa tudi Francije. Kot zagovornik vladarskega absolutizma je bil v nenehnih sporih s parlamentom. Verski spori so privedli do državljanske vojne in smrtne obsodbe kralja. V Divači se je na današnji dan leta 1910 rodil matematik Alojzij Vadnal. Po končani gimnaziji je vpisal študij matematike in fizike, tedaj še na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1934 diplomiral. Od leta 1949 je predaval gospodarsko matematiko na ljubljanski ekonomski fakulteti, leta 1960 je odšel še na izpopolnjevanje v Združene države Amerike, da bi se tvorneje vključil v nove matematične tokove, predvsem s pomočjo računalnikov, ki jih je pri nas prvi uvajal. "Ponoči so Italijani poizkušali slabe naskoke proti Zagori, ob severnem pobočju Vrha sv. Mihela in proti odseku jugozapadno Sv. Martina. Vsi so bili zavrnjeni. Od davi zgodaj zopet silovito obstreljujejo Gorico s topovi. Prvo uro je kakih 400 krogelj padlo v mesto," tako je na današnji dan leta 1915 s soške fronte pisala tržaška Edinost. V izolski bolnišnici je na današnji dan leta 1991 umrl duhovnik in pesnik Istre Alojz Kocjančič. Semenišče in bogoslovje je končal v Gorici. Tam je začel pesniti. Po posvetitvi je bil najprej kaplan v Buzetu, nato župnik v Koštaboni in Šmarjah ter na Klancu pri Kozini. Prvo zbirko Šavrinska pesem je izdal leta 1962, Brumbole pa leta 1988, ko ga je ob 75. življenjskem jubileju pred mikrofon povabila Silva Ferletič. Tedaj je Alojz Kocjančič tako recitiral svojo pesem: Stárod je obmejno gručasto naselje, ki stoji na sedlu med hriboma Gradina in Grmada nad prevalom iz Podgrajskega podolja proti Šapjanam in Kvarnerju. Sodeč po srednjeveškem zapisu iz leta 1292, ki navaja ime Stergrad, je ime nastalo iz tvorjenke Stari grad, kar pa domnevno ne kaže na grad fevdalnega tipa, temveč tako kot v krajevnem imenu Ivánji Grád, na star pomen besede grád, slovansko gordi, ki je bil nekoč zid ali ograjeni prostor. Na današnji dan leta 1840 se je v Idriji rodil učitelj, skladatelj in organist Danila Fajglja. Poučeval je v rodnem mestu, v Tolminu, Srpenici, pa tudi na Gorenjskem in Dolenjskem. Zbiral je stare ljudske cerkvene napeve in jih skrbno harmonizirane izdal v knjigi Cerkvene pesmi. V arhivu hranimo tudi posnetek pesmi Danila Fajglja, Domotožno, ki jo je na reviji Primorska poje leta 1998 zapel mešani pevski zbor Žaga
V Laškem je na današnji dan leta 1625 umrl protireformator Baltazar Tavčar, po rodu iz Štanjela. Stric Janez Tavčar, osmi ljubljanski škof, je poskrbel za šolanje nečaka v Gradcu in na Dunaju. Leta 1594 se je vrnil v slovenske kraje, najprej kot župnik v Starem trgu pri Slovenj Gradcu in nato kot nadžupnik v Laškem. "Onemogla jeza Italijanov, da ne morejo vkljub vsem svojim naporom razbiti dozdevno tako slabih obrambnih sil goriškega predmostja, divja sedaj nad ono Gorico, ki naj bi bila vsaj majhen moralen obliž na vse one strahovite rane, ki jih je zadala italijanski armadi zadnja njena popolnoma brezuspešna ofenziva, " je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. V Topolovem se je na današnji dan leta 1940 rodil duhovnik, kulturni organizator in buditelj Slovencev v Kanalski dolini, Mario Gariup. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Vidmu, nato pa je služboval v rodni vasi in v Ukvah. Zasnoval je kulturni center Lepi vrh v Ukvah in objavil knjigo o optantih v Kanalski dolini. Mario Gariup je ob izidu povedal: V noči na današnji dan leta 1970 je v Trstu umrl tigrovec in novinar Franc Kavs. Septembra leta 1938 je sprejel predlog Ferda Kravanje, da bi ob prihodu Benita Mussolinija v Kobarid izvedel atentat z angleško bombo z ekrazitnimi patroni pripeto s pasovi na prsih, povezano s stikalom in baterijo na zapestju. V usodnem trenutku se je Franc Kavs premislil, tako da atentata, ki naj bi "podnetil novo vojno ali celo revolucijo v Italiji", ni prišlo. Zgodovinar Milan Pahor je ob 70-ti obletnici načrtovanega atentata povedal: Srpeníca je gručasto naselje v Posoških Julijskih Alpah, ki leži na desnem bregu Soče. Zapis iz leta 1496 navaja ime Strepeniza. Izvor imena iz izposojenke ladinske besede 'stirpe' v pomenu 'jalovo govedo' je pomensko slabo utemeljen, zato se zdi verjetneje, da izhaja iz romanskega refleksa za latinsko besedo 'stirps' v pomenu 'drevo, grm, korenina', ki se ohranja v italijanski besedi 'sterpo' za 'grmovje, odmrle korenine', ladinsko 'šterp' v pomenu 'dračje, suhljad'. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1930 rodil pesnik, dramatik in esejist Gregor Strniša. Prvo samostojno pesniško zbirko Mozaiki je izdal leta 1959, zaslovel pa je v sedemdesetih letih z dramami Samorog, Žabe in Ljudožerci. O Samorogu je leta 1970 povedal: Gregor Strniša je napisal in priredil več kot petsto popevk. Prisluhnimo uspešnici Zemlja pleše, poje Jožica Svete ob spremljavi ansambla Mojmirja Sepeta
Danes se spominjamo prvega Slovenca, ki je prejel olimpijsko medaljo. Oficir in sabljač Rudolf Cvetko se je rodil na današnji dan leta 1880 v Senožečah. Na olimpijskih igrah v Stockholmu se je leta 1912 moral zadovoljiti s srebrnim odličjem, česar se je leta 1975 tako spominjal: "Samostan na Sv. Gori je pogorel in cerkev je razrušena. V goriški cerkvi sv. Antona je letalska bomba udarila skozi streho. Oba kolodvora je artiljerija razstrelila na rešeto," tako je na današnji dan leta 1915 posledice italijanskega obstreljevanja Gorice opisala tržaška Edinost. "Julijska krajina je geografsko, etnično in ekonomsko ter po volji svojega prebivalstva sestavni del Jugoslavije," tako je na današnji dan leta 1945 zapisal sobotni Primorski dnevnik ob obisku delegacije angleških parlamentarcev in novinarjev v Trstu. Na današnji dan leta 1985 je umrl slikar August Černigoj. Leta 1924 je imel v Ljubljani prvo konstruktivistično razstavo. Sodeloval je pri ustanovitvi Novega odra in revije Tank. Vesna Čehovin je ohranila posnetek z odprtja Černigojeve razstave in kasnejše stalne zbirke v Lipici: Milko Bambič pa je na otvoritveni slovesnosti takole razkril pomembno plat svojega velikega prijatelja: V Tolminu je na današnji dan leta 1985 umrla ljudska pesnica Terezina Skočir. Končala je obrtno šiviljsko šolo in prvo pesem napisala ob stoti obletnici smrti Simona Gregorčiča. Prvič jo je recitirala njena hči na partizanskem mitingu v Čadrgu. V našem arhivu hranimo avtoričino recitacijo iz leta 1975: Spodnja Ídrija je urbanizirano središčno naselje, ki leži v dolini ob sotočju reke Idrijce in potoka Kanomlje. Pred najdbo živega srebra konec 15. stoletja je bila Spodnja Ídrija najpomembnejši kraj širše okolice in cerkveno središče. Takrat se je naselje imenovalo Pri fari. Na današnji dan leta 1925 se je v Schenecdayju v ameriški zvezni državi New York rodil dirigent sir Charles Mackerras. Po drugi svetovni vojni je v Pragi študiral pri dirigentu Vaclavu Talichu. Zatem je v Londonu delal kot dirigent opernega orkestra in orkestra BBC-ja. Prisluhnimo posnetku suite Glasba na vodi Georga Fredricha Handla. Ameriškemu orkestru Orchestra of St. Lucas dirigira Sir Charles Mackerras
Danes se spominjamo prvega Slovenca, ki je prejel olimpijsko medaljo. Oficir in sabljač Rudolf Cvetko se je rodil na današnji dan leta 1880 v Senožečah. Na olimpijskih igrah v Stockholmu se je leta 1912 moral zadovoljiti s srebrnim odličjem, česar se je leta 1975 tako spominjal: "Samostan na Sv. Gori je pogorel in cerkev je razrušena. V goriški cerkvi sv. Antona je letalska bomba udarila skozi streho. Oba kolodvora je artiljerija razstrelila na rešeto," tako je na današnji dan leta 1915 posledice italijanskega obstreljevanja Gorice opisala tržaška Edinost. "Julijska krajina je geografsko, etnično in ekonomsko ter po volji svojega prebivalstva sestavni del Jugoslavije," tako je na današnji dan leta 1945 zapisal sobotni Primorski dnevnik ob obisku delegacije angleških parlamentarcev in novinarjev v Trstu. Na današnji dan leta 1985 je umrl slikar August Černigoj. Leta 1924 je imel v Ljubljani prvo konstruktivistično razstavo. Sodeloval je pri ustanovitvi Novega odra in revije Tank. Vesna Čehovin je ohranila posnetek z odprtja Černigojeve razstave in kasnejše stalne zbirke v Lipici: Milko Bambič pa je na otvoritveni slovesnosti takole razkril pomembno plat svojega velikega prijatelja: V Tolminu je na današnji dan leta 1985 umrla ljudska pesnica Terezina Skočir. Končala je obrtno šiviljsko šolo in prvo pesem napisala ob stoti obletnici smrti Simona Gregorčiča. Prvič jo je recitirala njena hči na partizanskem mitingu v Čadrgu. V našem arhivu hranimo avtoričino recitacijo iz leta 1975: Spodnja Ídrija je urbanizirano središčno naselje, ki leži v dolini ob sotočju reke Idrijce in potoka Kanomlje. Pred najdbo živega srebra konec 15. stoletja je bila Spodnja Ídrija najpomembnejši kraj širše okolice in cerkveno središče. Takrat se je naselje imenovalo Pri fari. Na današnji dan leta 1925 se je v Schenecdayju v ameriški zvezni državi New York rodil dirigent sir Charles Mackerras. Po drugi svetovni vojni je v Pragi študiral pri dirigentu Vaclavu Talichu. Zatem je v Londonu delal kot dirigent opernega orkestra in orkestra BBC-ja. Prisluhnimo posnetku suite Glasba na vodi Georga Fredricha Handla. Ameriškemu orkestru Orchestra of St. Lucas dirigira Sir Charles Mackerras
Na cerkvenem zboru v Clermontu je papež Urban drugi na današnji dan leta 1095 pozval krščanski svet na pohod proti nevernikom, turškim Seldžukom, ki so zasedli Sveto deželo v Palestini s Kristusovim grobom v Jeruzalemu. V francoskem kraju Mile L'Hopital se je na današnji dan leta 1905 rodil pesnik in prevajalec Mile Klopčič. Mladostno ekspresionistični zbirki Plamteči okovi do sledile socialnorealistične Preproste pesmi. Enodejanka Mati, ki je klasična agitka, je pomenila začetek delovanja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Prisluhnimo avtorjevi recitaciji pesmi Deževna pomlad: V Trstu se je na današnji dan leta 1915 rodil pesnik, prevajalec in novinar Rado Bordon. V času emigracije v Ljubljani je končal pravno fakulteto. Po italijanski zasedbi se je pridružil Osvobodilni fronti, vendar so ga kmalu zatem italijanske oblasti konfinirale. Po kapitulaciji Italije je postal prekomorec, udeležil se je bojev od Splita do Črnomlja. Leta 1985 se je takole spominjal osvoboditve Ljubljane: "Na soški fronti so laški napadi popustili, morda zaradi naliva. Ob doberdobski planoti srditi boji; v Gorici po laškem obstreljevanju 58 civilnih oseb mrtvih, 50 ranjenih, okoli 300 hiš težko poškodovanih", tako je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. Primorsko ljudstvo slavi zmago, tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik ob zmagi Ljudske fronte na volitvah v Jugoslaviji: "Pravo demokracijo vidi ljudstvo Julijske krajine samo v novi demokratični federativni Jugoslaviji, h kateri hoče na vsak način pripadati.« Sovódnje je občinsko središče s tisoč 755 prebivalci v Goriški pokrajini na sotočju Vipave in Soče. Zapis iz leta 1200 navaja ime Zowodin. Občnoimenski pomen slovenske besede sovodenj je 'mesto, kjer se manjša voda izliva v večjo, sotočje'. Na današnji dan leta 1955 se je v Trstu rodil režiser in humorist Boris Kobal. Po učiteljišču v rodnem mestu je v Ljubljani študiral režijo. S Sergijem Verčem sta avtorja številnih radijskih in televizijskih kabarejev ter gledaliških komedij, med katerimi je tudi Moja Afrika. V arhiv smo shranili Kobalov prednovoletni klepet z Iztokom Novakom: Prisluhnimo nekdanji sigli sedaj že znamenitega TV popra s pomenljivim naslovom Humoristi vseh dežel združite se
V Zagorju pri Pivki se je na današnji dan leta 1865 rodila pripovednica Lea Fatur. Pri 16-ih je objavila zgodbo Črni vitez in hudi grof, v samostojnih knjižnih izdajah pa so v dveh knjigah izšle Pravljice in pripovedke, Vislavina odpoved, Če burja trese cvet, Pšenica - najlepši cvet. Leta 2001 je izšel ponatis Dom dedov, zbirka povedk, pravljic in drugih spisov, ki jih je zbral profesor Silvo Fatur. Razkril je še eno podrobnost iz njenega opusa: Na današnji dan leta 1915 se je za drugo bolgarsko armado v bitki za Ovče pole uspešno končala moravska ofenziva proti srbski vojski. Srbi so se morali umakniti na Kosovo, kjer so kmalu zatem kapitulirali. Na Bledu se je na današnji dan leta 1925 rodil pisatelj in kipar Tone Svetina. Po invlidski upokojitvi se je posvetil pisanju. Roman Ukana je razvejan, psihološko utemeljen in dokumentiran opis dogajanja na Primorskem in Gorenjskem med drugo svetovno vojno. Iz starega orožja je izdeloval skulpture in o njih povedal: "Aretiran slepar," tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil novico, ko je Zveza primorskih partizanov dala aretirati postopača Emilia Slivara, ki je po mestu in okolici v partizanski uniformi skušal z zvijačo izvabiti denar iz ljudi. Solkán je staro naselje, nekdaj predmestje Gorice, danes Nove Gorice. Prvi zapis izhaja že iz leta 1001 in navaja ime Solikano. Furlansko se kraj imenuje Salcan, italijansko Salcano, obe imeni sta prevzeti iz slovenskega imena, to pa iz antičnega Silicanium, ki je morda izpeljano iz latinske besede silex v pomenu kremen, trda skala. V londonskem gledališču Drury Lane so na današnji dan leta 1845 krstno uprizorili opero Williama Wallacea, Maritana, zato prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel Londonski simfonični orkester pod taktirko Richarda Bonyngea
V Carigradu je na današnji dan leta 565 umrl cesar Justinjan I. Veliki. Vodil je zmagovite vojne in tako v dobršni meri obnovil rimski imperij. Dal je zgraditi Hagio Sofio in objavil po njem imenovani zakonik. Boji v zraku nad Adrijo, tako je naslovila tržaška Edinost pisanje »Neue Züicher Zeitung: "Nobeno mesto Evrope, ki ni ravno v strelski daljavi, se ni v vojni tako izpremenilo kakor Trst. Popolno prenehanje trgovine in prometa tekom 14 mesecev v pristaniškem mestu je povzročilo velike izpremembe. Po dolgih letih narodnih sporov in borb, je nastala sedaj doba blagodejnega miru." Na Grmadi pri Trebnjem se je na današnji dan leta 1920 rodil teolog in slovenski metropolit Alojzij Šuštar. Po doktoratu v Vatikanu je dobra tri desetletja služboval v Švici, najprej v St. Moritzu, kasneje v Churu. Za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita je bil imenovan leta 1980. S svojo že pregovorno strpnostjo je bil aktiven sooblikovalec slovenske državnosti. Ob svoji 75-letnici je tako analiziral kmečko poreklo duhovništva: Na današnji dan leta 1945 se je v Nurnbergu začelo sojenje nemškim nacističnim veljakom, ki so bili obtoženi vojnih zločinov. V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl akademik, karikaturist, pisatelj in slikar Maksim Gaspari. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Za svoje delo je leta 1953 prejel Prešernovo nagrado. Ob razstavi Gasparijevih del v Gorici je leta 2006 slikar in likovni kritik Ivan Žerjal povedal: Sôlbica je majhna hribovska vasica, obdana z veličastnim Kaninom na vzhodu, z Veliko in Malo Babo na desni, s Sartom na severu in z verigo Muzcev na jugu. Najstarejši zapis iz leta 1240 navaja ime Stulbica, tisti iz leta 1333 pa de Stulviza. Današnje italijansko ime je Stolvizza. Izhodiščno ime Stilbica je izpeljano iz besede 'stilba' v pomenu 'stopnice, lestev'. Tosca je opera v treh dejanjih Giacoma Puccinija. Premierno so jo uprizorili na današnji dan leta 1900 v rimskem gledališču Costanzi. Prisluhnimo posnetku arije Tosca iz drugega dejanja opere, sopranistki Kiri Te Kanawa in londonskemu filharmoničnemu orkestru
Na današnji dan leta 1560 se je v Ljubljani rodil ljubljanski nadškof Tomaž Hren. Leta 1600 je postal predsednik reformacijske komisije. Z vso vnemo se je lotil zatiranja luteranstva in v svoji škofiji uničeval protestantske knjige, prizanesel je le Dalmatinovi Bibliji. S papeškim dovoljenjem pa je vendarle ohranil protestantsko jezikovno in knjižno tradicijo. "Italijansko bojišče - Neprestani napadi na goriško predmostje in doberdobsko planoto. Napadi odbiti. Naši vzdržali vse postojanke. Italijanski napadi v Dolomitih odbiti. Srbsko bojišče - Naši in Nemci zasledujejo Srbe na vsej fronti. Rusko bojišče - Ruski napadi pri Czartorijskem odbiti. Zapadno bojišče - Nič novega, " tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1940 rodil alpinist Stane Belak. V naših gorah je opravil kar 40 vzponov 5-e in 6-e stopnje. Najbolj se je uveljavil v himalajskih odpravah. Preplezal je južno steno Makaluja in Daulaghirija ter zahodni greben Everesta. Izjemni dosežek je bilo plezanje po Frenerjevem stebru na Mont Blancu in severni steni Matterhorna. Leta 1990 je tako razmišljal o alpinizmu: V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl igralec Jože Zupan. Kot bančni uradnik je že pred vojno veliko nastopal na amaterskih odrih, leta 1947 je po avdiciji postal član ljubljanske Drame, kjer je zablestel kot odličen karakterni igralec. Veliko je tudi snemal, omenimo samo filme Na svoji zemlji, Še bo kdaj pomlad, Tri zgodbe, Samorastniki, Tistega lepega dne, Lucija in Amandus. V arhivu hranimo posnetek radijske priredbe Cvetja v jeseni. Prisluhnimo odlomku: Sočerga je istrska vas, ki je sestavljena iz dveh gruč hiš. Zapis iz leta 1101 navaja ime Sanctus Syrus, tisti iz 14. stoletja Sanctus Syricus, iz leta 1763 pa Socerga. Slovansko ime Sočirigo je verjetno prevzeto iz furlanskega refleksa Sant-čirigo za latinski Sanctus Quiriacus. V Leónu se je na današnji dan leta 1875 rodil skladatelj, muzikolog in pedagog Rogelio del Villar. Po končanem konservatoriju v Madridu se je posvetil pedagoškemu delu, v raznovrstni skladateljski opus pa je vnašal folklorne elemente. Villarjevo skladbo Elegia de Otono sta posnela mezzosopranistka Anna Tonna in pianist Emilio González Sanz
V Vetrinju, ki je zdaj del Celovca, je na današnji dan leta 1345 umrl zgodovinar Janez Vetrinjski. Kot opat tamkajšnjega samostana je veljal za vodilnega zgodovinarja 14. stoletja. Napisal je svetovno kroniko Liber certarum historierum. Na današnji dan leta 1915 je Velika Britanija uradno razglasila 16 atolov in vulkanskih otokov v Tihem oceanu ob ekvatorju, ki so jih imenovali Gilbertovi otoki, za svojo kolonijo. Danes je to Republika Kiribati. V Robiču pri Kobaridu se je na današnji dan leta 1930 rodil filozof in prevajalec Ivan Urbančič. V Zagrebu je uspešno zagovarjal disertacijo "Ontološki pomen sklopa proizvodnja-potreba v Marxovi filozofiji ali Marxova metafizika." Že kot študent je delal na Inštitutu za sociologijo in filozofijo, kasneje kot raziskovalec in znanstveni svetnik. Podrobno je raziskal dela filozofov, ki so živeli na Slovenskem, zlasti Franceta Vebra. Ivan Urbančič je bil tudi član foruma za prihodnost Evrope, v njem pa je položaj Slovencev tako ocenil: Na današnji dan leta 1995 smo ob izidu 20-ga snopiča Primorskega slovenskega biografskega leksikona, ki ga je izdala zadruga Goriška Mohorjeva, na naši radijski postaji gostili urednika profesorja Martina Jevnikarja. Pred mikrofon ga je povabil Jurij Paljk: Sóča je razloženo naselje, ki ga sestavlja več zaselkov: Soča, Lemovje, Mišja vas, Brvce, Črč, Log Na Skali, Pod Bregom, Podjklanec, Pod Vršičem, V Klancu, Vrsnik in nekaj samotnih kmetij. Vodno in krajevno ime je bilo prvotno slovensko Sot`a in je prevzeto iz romanske Sontius, to pa je verjetno iz substratnega imena Aisontia, ki je domnevno tvorjeno iz indoevropskega korena heis v pomenu 'hitro se premikati, dreti'. Če je razlaga pravilna, je ime prvotno označevalo hitro, deročo reko. V Mariboru se je na današnji dan leta 1965 rodila pevka in pedagoginja Darja Švajger. Kariero je začela pri ansamblih Braneta Klavžarja in Slovenska gruda, zaslovela pa je na popevkarskih festivalih. Zdaj je docentka na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za najlepšo slovensko besedo si je izbrala: Slovenijo je dvakrat zastopala na Evrovziji, leta 1995 je s pesmijo Prisluhni mi zasedla 7. mesto
Martinovo simbolično zaključuje jesensko delo, šege in navade se ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo jesenski pust. Prisluhnimo odlomku martinovanja našega in tržaškega radia iz leta 1984, ki smo ga prenašali iz sežanske športne dvorane. Oddajo sta vodila Savina Remec in Mišo Zaletel: Na današnji dan leta 1595 se je v Selu na Vipavskem rodil zgodovinar Martin Bavčer. Najdlje je živel in delal v Gorici, kjer je napisal tudi svoje poglavitno delo, Zgodovina Norika in Furlanije v desetih knjigah. Ob 400-letnici rojstva so v Ajdovščini pripravili več prireditev, zgodovinar Branko Marušič je o Bavčerju povedal: "Italijanski napadi na južni del podgorske postojanke, pri Zagori, pri Plavah in na Col di Lana so bili odbiti. Na Nabrežino vržene letalske bombe so usmrtile več civilnih oseb, med njimi eno žensko in tri otroke," tako je na današnji dan leta 1915 tržaška Edinost strnila poročila s soške fronte. Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, ko meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala Ljudska fronta, katere nosilec je bil Josip Broz Tito. V Ljubljani je na današnji dan leta 1990 umrl kipar Zdenko Kalin. Študiral je v Zagrebu in se izpopolnjeval v Italiji in Franciji. Po vojni je bil profesor na likovni akademiji. Posvetil se je portretni plastiki. Kustosinja Narodne galerije za kiparstvo Mateja Breščak je o tem povedala: Socerb, obmejna gručasta vas, ima domove razporejene v nizih, skladno s pobočjem. Star zapis iz 14. stoletja navaja ime Sanctum Servulum. Zaradi slovenskega imena, ki nima glasu -l-, ni izključeno, da gre v resnici za drugega svetnika, svetega Servusa, afriškega mučenca, ki so ga leta 484 ubili arijanski Vandali. V Leningradu so na današnji dan leta 1940 člani znamenitega baleta Kirov premierno uprizorili Romea in Julijo skladatelja Sergeja Prokofjeva, ki si je delo zamislil kot celoto treh suit in klavirskega parta. Prisluhnimo plesu iz baleta Romeo in Julija. Igra Toronto Symphony Orchestra, dirigira Jukka-Pekka Saraste
Baron Andrej Winkler je pomembna osebnost za razvoj razmer na Goriškem, predvsem zaradi svojega delovanja v goriškem deželnem zboru, kjer je že leta 1861 uvedel slovensko dopisovanje s slovenskimi občinami. Baron Andrej Winkler se je rodil na današnji dan leta 1825 pri Nemcih, lansko leto pa je Jože Šušmelj ob izidu knjige o Andreju Winklerju povedal: V Kočah pri Postojni se je na današnji dan leta 1915 rodil podjetnik in politik Stanislav Bole. Po osvoboditvi je v Trstu ustanovil podjetje strojno-lesne stroke in od ustanovitve leta 1946 sodeloval v Slovenskem gospodarskem združenju, ki ga je kasneje uspešno vodil. Leta 1988 je tako ocenil perspektive zamejskega gospodarstva: Italijanski generalštab je za 4. soško bitko, ki se je začela na današnji dan leta 1915 in je trajala do 2 decembra, glavnino čet za napad osredotočil na 33 kilometrov fronte od Plav do Sv. Mihaela, topniška priprava pa je zajela celotno fronto. Žrtvi italijanskega topništva sta bila Gorica in Tolmin. Na balkanski fronti pa se je začela kosovska ofenziva centralnih sil, ki so umikajoče se srbske enote pregnale v Albanijo. Vladi republike Italije in Jugoslavije sta v Osimu na današnji dan leta 1975 podpisali sporazum o rešitvi mejnih vprašanj, ki z mirovno pogodbo leta 1947 niso bila določena, sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med državama, protokol o skupni prosti coni ter še 16 prilog. Ob 10. obletnici podpisa je tedanji jugoslovanski veleposlanik v Rimu, Marko Kosin, takole ocenil uresničevanje sporazumov: Snežník je naselje sredi obsežnih gozdov, ki ga sestavljajajo med seboj oddaljeni opuščeni gozdarski zaselki. Občnoimenski pomen slovenske besede snežník, ki se nenavadno uporablja v množini, je zasnežena gora. Srednjeveška zapisa iz leta 1341 in 1346 Snepern in Sneperch izkazujeta prevod slovenskega imena v srednjevisokonemščino, ki je zloženka iz besed 'sn^e' v pomenu 'sneg' in 'berc' v pomenu 'gora'. V Svetem duhu pri Buzetu se je na današnji dan leta 1935 rodil glasbenik, dirigent in producent Emil Zonta. Po končani višji pedagoški šoli v Zagrebu se je zaposlil na naši radijski postaji. Raziskovalno se je posvetil narodopisju glasbene dediščine Istre in o tem povedal: Emil Zonta je nastopal tudi z Istrskimi mužikanti, ki so z Vladom Kreslinom posneli ljudsko Moja mati kuha kafe
V Summerju se je na današnji dan leta 1905 rodil ameriški politik James William Fullbright. Bil je predstojnik univerze v Arkansasu. Leta 1942 je bil na listi demokratske stranke izvoljen v predstavniški dom, čez dve leti pa v senat ameriškega kongresa. Kot predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko je leta 1964 obiskal tudi Postojnsko jamo. Prisluhnimo odlomku arhivskega posnetka: "Avstrijske čete pregnale Srbe z višin severno Ivanjice. Nemci prekoračili zapadno Moravo med Kraljevom in Kruševcem na več mestih. Boji na višinah južno od Kraljeva. Galluitzeva armada zasedla v soboto ponoči Kruševac. Uspešno prodiranje Bolgarov v kotlino Leskovca," tako je na današnji dan leta 1915 poročala torkova Edinost. Spominjamo se znamenitega francoskega generala in državnika Charlesa De Gaulla. Umrl je na današnji dan leta 1970 v Colombeyu-les-Deuxu. Po vojaški akademiji je začel bleščečo vojaško kariero, ki je trajala vse do leta 1940, ko je v Londonu kot podtajnik vojaškega sveta Francoze pozval k odporniškemu gibanju proti kvislinškemu režimu maršala Petaina. V arhivu hranimo De Gaullovo izjavo o zavezniški zmagi 1945: Na današnji dan leta 1975 je v Kopru umrl novinar Ecio Jazbec. V rodnem Trstu je končal učiteljišče, pedagogiko je študiral v Pisi in Livornu. Po osvoboditvi je poučeval in študiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. V Kopru je urejal časopis La nostra lotta, zatem pa je delal na naši radijski postaji, od leta 1967 kot odgovorni urednik. V arhivu hranimo zapis pogrebne slovesnosti, prisluhnimo Vasu Ventinu: Smokvica je istrska gručasta vasica, ki je ime dobila po figi (Smokvica ali Figarola). Prvič pa so jo omenjali že leta 1028, ko je bila podarjena oglejskim patriarhom. V Dvorjah se je na današnji dan leta 1835 rodil skladatelj Davorin Jenko. Na Dunaju je leta 1859 postal zborovodja Slovenskega pevskega društva, čez štiri leta je odšel v Pančevo, zatem pa je kot zborovodja in dirigent delal v Beogradu. Prisluhnimo pesmi Naprej zastave slave, ki je kasneje postala slovenska himna, še prej pa razlagi Janeza Močnika o njenem nastanku: Poje Partizanski pevski zbor
Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno sevanje z valovno dolžino, krajšo od svetlobe. Ti žarki so nevidni in prodirajo skozi trdna telesa, na fotografskem papirju pa puščajo sliko njihove notranje strukture. Na današnji dan leta 1895 jih je odkril profesor fizike na wurzburškem učiteljišču, Wilhelm Konrad Rontgen, za kar je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado. V Gabrovki se je na današnji dan leta 1915 rodil narodni heroj Jože Borštnar. Po italijanski okupaciji je organiziral sabotaže na železnici in se pridružil partizanom. Decembra 1944 je postal komandant 9. korpusa, ko je vodil obrambne boje med nemško ofenzivo in preboj obroča na Vojskem ter sklepne operacije za osvoboditev Gorice in Trsta. V oddaji Najlepša pomlad je Jože Borštnar leta 1975 takole strnil spomine/ ga 10465/3. Ob osvoboditvi Ljubljane je Jože Borštnar postal komandant mesta, nato sredi julija direktor Državnih železnic Slovenije. Leta 1952 je bil delegat slovenske vlade pri Vojni upravi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pri rtu Capo Carbonara, ki je ob zalivu Cagliaro na Sardiniji, je na današnji dan 1915 avstroogrska podmornica pod poveljstvom kapitana, podporočnika Maxa Valentinerija brez opozorila torpedirala in potopila parnik Ancona, ki je plul iz Messine v New York. Umrlo je 200 potnikov, med njimi 9 ameriških državljanov. Slivje je obcestno naselje na južnem vznožju Brkinov, ki leži tik nad zakraselim Podgrajskim podoljem. Vas je znana po slivah, drevo Prunus domestica je kraju tudi dalo ime, osrednja poletna prireditev pa so seveda Češpljevi dnevi. V Parizu je na današnji dan leta 1890 umrl francoski skladatelj, orglar in glasbeni pedagog Cesar Franck. Rodil se je na skrajnem delu Francije, ki meji na Belgijo in Nemčijo, in tako ni bil eden od tujcev, ki so obogatili francosko kulturo. Skladateljsko je nadaljeval Berliozovo smer. Jose Carreras nam bo zapel Panis Angelicus.
Goreči les in plamen bakel sta bili prvi obliki, ki ju je človek uporabljal za razsvetlitev notranjih prostorov. Že Grki in Rimljani so uporabljali oljne svetilke. Leonardo da Vinci je taki svetilki dodal stekleno cev. Na današnji dan leta 1785 je Aime Argand patentiral izboljšavo: svetilki je dodal votel dimnik, skozi katerega je dovajal zrak. "Mir je na jugozapadni fronti v splošnem trajal tudi včeraj, čemur so pač tudi pripomogle neugodne vremenske razmere. Osamljene sovražnikove napade smo zavrnili. V odseku pri Sv. Martinu se boji še vrše," tako je nedeljska tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 prenesla uradno sporočilo z Dunaja. "Sovjetsko ljudstvo proslavlja 28. obletnico Oktobrske revolucije," tako je na današnji dan leta 1945 pisal tržaški Primorski dnevnik: "Jugoslovansko ljudstvo ve, da ni samo, ampak da živi v veliki družini svobodnih ljudstev. Jugoslovansko ljudstvo ve, da ima v Sovjetski zvezi zvesto prijateljico in mogočno zaveznico." V Gornji Radgoni se je na današnji dan leta 1950 rodil teolog in filozof Edvard Kovač. Poleg tega, da predava na teološki, filozofski in biotehniški fakulteti v Ljubljani, je v Toulousu profesor filozofije na Filozofski fakulteti Katoliške univerze. Prisluhnimo odlomku predavanja na Nikodemovem večeru leta 2011z naslovom Kdo ustvarja, kako delimo: Slávnik je moško gorsko ime. Že leta 1763 je na jožefinskem zemljevidu gora, označena kot Veliki Slávnik. Slovenska zemljepisna imena na -nik so najpogosteje tvorjena iz podstav, ki označujejo kako naravno posebnost, kot gorsko ime Snežník, pogosto rastlinje, kot Lípnik, Bréznik, precej redkeje iz osebnih imen, kot naprimer v krajevnem imenu Andrejnik. Zato se zdi mogoče, da je ime Slávnik tvorjeno iz hipokoristnika, ljubkovalnega imena Slavo. Upoštevati je treba tudi priimek Slavnik, ki ima vzporednico v poljskem Slawnik-u, čeprav ni verjetno, da bi gorsko ime nastalo po konverziji iz osebnega imena. Na današnji dan leta 1900 so v Parizu krstno zaigrali pianistično skladbo Maurica Ravela, Alborada del Gracioso. Skladbo je avtor leta 1918 predelal za orkestrsko izvedbo. V arhivu hranimo posnetek v izvedbi pianista Aleksandra Madžarja - Alborada del Gracioso
6. novembra 1700 je umrl španski kralj, Habsburžan Karel II. Ker ni imel otrok, je z oporoko zapustil svoje kraljestvo vnuku francoskega kralja, Filipu V., toda Avstrija, Britanija in Nizozemska so se temu uprle in postavile svojega kandidata, nadvojvodo Karla. Izbruhnila je 14-letna španska nasledstvena vojna. "V severozapadnem prostoru Srbije, med Drino in Moravo, napredujejo avstro-ogrske čete v naglem tempu, dočim one na severnovzhodnem področju med Moravo in Timokom naletajo na odločneji odpor Srbov," je na današnji dan leta 1915 z balkanske fronte poročala tržaška Edinost. Za tržaško federalno edinico v Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1945 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s sobotne protifašistične demonstracije v Trstu. »Hočemo ljudsko zaščito, ki bo končno zaprla vse fašiste. Zahtevamo mir, pravico in delo." V Trstu se je na današnji dan leta 1960 rodil profesor, književnik in glasbenik Miran Košuta. V Ljubljani je študiral slovenščino in primerjalno književnost in se zaposlil na Založništvu tržaškega tiska, zatem je delal kot sodni prevajalec, leta 1998 pa je postal izredni profesor slovenskega jezika in književnosti na rimski univerzi La sapienza in kasneje na tržaški univerzi. Leta 2004 je o pesniku Srečku Kosovelu povedal: Slávina je staro gručasto naselje, ki leži ob zahodnem robu Srednje Pivke. Star zapis iz leta 1460 navaja ime Slawinach. Krajevno ime je izpeljano iz hipokoristika, ljubkovalnega imena Slavo ali Slavi, kar prvotno pomeni Slavova naselbina. V Köstritzu je na današnji dan leta 1795 umrl skladatelj in kapelnik Jiri Antonin Benda. 20-letnega ga je pruski kralj Friderik drugi kot violinista sprejel v dvorni orkester, kasneje je bil kapelnik v Postdamu, kjer se je skladateljsko posvetil sakralni glasbi. Prisluhnimo odlomku Bendove simfonije v H-duru. Češke filharmonike je na snemanju vodil Vaclav Talich
V Ravnici pri Grgarju se je na današnji dan leta 1780 rodil teolog in šolnik Andrej Filipič. Po končanem bogoslovju v Gradcu se je zaradi bogatega jezikovnega znanja hitro uveljavil kot srednješolski profesor v Gorici. Ko je nadškof Walland leta 1818 vnovič odprl goriško centralno semenišče, je Filipič postal ravnatelj. Še eno podrobnost dodaja Irena Breščak: Letos desetič kot državni praznik obeležujemo Dan Rudolfa Maistra. Ker je mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev. Podrobneje o tem Lojze Pirič in Maistrov rezervni stotnik Anton Osterc: Ob vstopu Italije v vojno so avstroogrske oblasti iz Istre preselile 60 tisoč ljudi iz puljskega kapitanata v taborišča v notranjosti cesarstva. Zakaj je bil današnji dan leta 1915 najbolj tragičen v taborišču Wagna na Štajerskem pojasnjuje zgodovinar Dean Krmac: Na temelju določil Londonskega pakta in premirja med antantnim in avstroogrskim poveljstvom je italijanska vojska po prvi svetovni vojni zasedla Primorsko, tako da je za demarkacijsko črto ostalo skoraj 300 tisoč Slovencev. Zasedba je potekala mirno in je trajala do današnjega dne leta 1918. Le v Gorici se je upiral 2. strelski polk, ki je zaprisegel zvestobo tamkajšnjemu slovenskemu Narodnemu svetu. Strunján je razloženo obalno naselje ob Strunjanskem zalivu. Zapis iz leta 1284 navaja ime In Strugna, iz leta 1376 In paludibus Strugnani. Prevzeto ime iz italijanskega Strugnano se je razvilo iz latinskega Stronnianum v pomenu Stronijevo posestvo in je izpeljano iz lastninskega osebnega imena Stronnius. V londonskem Pimlicu se je na današnji dan leta 1765 rodil skladatelj Thomas Attwood. Že kot 9-letni deček je pel v dvorni kapeli. Glasbeno se je izobraževal v Neaplju, na Dunaju pa pri znamenitemu Mozartu. Zatem je kot kapelnik katedrale svetega Pavla postal tudi dvorni skladatelj, kasneje tudi profesor na kraljevi glasbeni akademiji. Dunajski Concilium Musicum je posnel Attwoodovo skladbo Piano Trio v C-duru
V Veliki Britaniji vsako leto 5. novembra v spomin na razkritje zarote praznujejo noč Guya Fawksa. 5. novembra 1605, dve leti po smrti kraljice Elizabete I, so namreč vojaki v kleti pod britanskim parlamentom odkrili moškega z imenom Guy Fawkes, ob njem pa so našli še najmanj dvajset sodčkov smodnika. Na zaslišanju se je izkazalo, da je Fawkes nameraval razstreliti parlament, zato so ga obsodili na smrt. "Italijanski napadi na goriško predmostje in sosednje odseke trajajo dalje. Včeraj so bili najsrditejši napadi naperjeni proti Zagori, Podgorskemu vrhu in Vrhu sv. Mihela. Sovražnik je bil povsod zopet odbit. Na Podgorskem vrhu se še vrše boji za posamezne jarke,"je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost, ki je prenesla tudi izjavo generala Borojeviča: »Imam vse bojišče topografično in strategično v svoji glavi, poznam tako rekoč vsakega moža in sem vsikdar orijentiran o vseh dogodkih. Iz raportov, ki jih sprejemam dnevno večkrat, doznajem o vseh dogodkih." Spominjamo se tudi 80-e obletnice družabne namizne igre monopoli. Na današnji dan leta 1935 jo je izdala založba Parker Brothers. Leto prej ji je igro prodal Charles B. Darrow. Danes je najbolje prodajana igra v svetu. Prevedli so jo v 26 jezikov, prodajajo jo v 80-h državah. Slópe so gručasto naselje, ki leži na podnožju skrajnih zahodnih obronkov flišnih Brkinov, ki pod njim prehajajo v zakraseli svet Podgrajskega podolja. Vas naj bi po ustnem izročilu ustanovili Čehi, kar potrjujejo nekatera rodbinska imena. Občno ime slóp označuje pokonci štrleče skale, roglje. V Mariboru se je na današnji dan leta 1955 rodil tenorist Branko Robinšak. Leta 1985 je pod mentorstvom profesorice Eve Novšak - Houška diplomiral z vlogo Alfreda v Verdijevi Traviati v ljubljanski Operi. Izpopolnjeval se je na Mozarteumu in zatem nastopal v salburškem deželnem gledališču, graški in innsbruški operi. Leta 2011 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada, ko je povedal: Branko Robinšak je ob spremljavi smfonikov RTV posnel tudi arijo Don Joseja iz oper Carmen
Tutankamonova mumija je že desetletje na ogled v grobnici v Dolini kraljev pri Luksorju, 85 let zatem, ko je grobnico prav na današnji dan odkril britanski raziskovalec Howard Carter. Tutankamon je bil še deček, ko je pri devetih letih postal 12. faraon 18. dinastije. Star je bil le 19 let, ko je v sumljivih okoliščinah umrl. V Ruoncu je na današnji dan leta 1889 umrl duhovnik, narodni buditelj, pesnik in pisatelj Peter Podreka. Po končanem bogoslovju v Vidmu je kaplanoval v krajih Beneške Slovenije. Izdal je tudi Katekizem za Slovence videmske škofije. Zdravko Birtič je leta 1978 tako recitiral pesem Na grobu Petra Podreke: 3. soška bitka se je končala na današnji dan leta 1915. V tej ofenzivi so Italijani neuspešno poskusili bojno srečo s frontalnim napadom med Jadranskim morjem in Rombonom. »Vsaka manifestacija, ki ne izhaja iz bratske povezanosti med narodi v skupni borbi proti ostankom fašizma, je v svojem bistvu nacionalistična in zato odkrito protizavezniška", je ob izgredih na manifestaciji italijanskih nacionalistov v Trstu, na današnji dan leta 1945 zapisal nedeljski Primorski dnevnik. Senožéče je večinoma urbanizirano gručasto središčno naselje na robu Krasa, ki leži v vzhodnem delu Senožeškega podolja, ob glavni cesti Razdrto-Koper. Kraj, ki se prvič omenja med letoma 1150 in 1200 kot Sehenossecsch, je bil najprej v lasti oglejskih patriarhov, leta 1527 pa je pripadel Kranjski. Prvotno množinsko prebivalstveno ime Senožetane je pomenilo prebivalce na senožeti, na travniku. V sanctpeterburškem gledališču Marinski so na današnji dan leta1890 krstno uprizorili opero "Princ Igor" Alexandra Borodina, ki je tudi sam napisal libreto po znani epski pesnitvi. Prisluhnimo plesni sceni iz 2. dejanja opere, ki jo je posnel Simfonični orkester iz Hamburga pod taktirko Georga Singerja
Na današnji dan leta 1805 je Dunaj kapituliral pred francoskimi osvajalci. Desete dni pozneje je v mesto vkorakal Napoleon in se na plesu zaljubil, o čemer podrobneje Bogdan Novak, avtor romana Pasja grofica: V Herzogenaurachu na Bavarskem se je na današnji dan leta 1900 rodil čevljar Adolf Dassler. Po prvi svetovni vojni je v očetovi delavnici skupaj z bratoma izdelal prve športne šprinterice. Že leta 1928 je za olimpijske igre v Amsterdamu z njimi opremil nekaj atletov, večji poslovni uspeh pa je dosegel leta 1936, ko je v njegovi opremi na olimpijskih igrah v Berlinu štirikrat slavil Jesse Owens. Iz začetnic Adi Dassler je tako nastala danes svetovno znana znamka Adidas. Brat Rudolf je kasneje ustanovil svojo znamko Puma. "Italijani so nepretrgoma nadaljevali svoje proti Gorici naperjene napore na fronti od Plav do severnega odseka doberdobske planote. V teh bojih je več italijanskih polkov izgubilo polovico svojega moštva. Ponoči je laški zrakoplov vrgel veliko število bomb na mesto Gorico," tako je na današnji dan leta 1915 pisala sredina izdaja tržaške Edinosti. "Mednarodni mladinski kongres," tako je na današnji dan leta 1945 Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Londona o mednarodnem mladinskem kongresu. "Vodja jugoslovanske delegacije Slavko Komar je orisal vlogo mladih v narodni vstaji proti okupatorju, saj so se prav mladi z orožjem prvi borili proti okupatorju." Seník je gručasta vas v zahodnem delu zgornjih Goriških Brd, ki leži na flišnem jugozahodnem pobočju Kanalskega Kolovrata. Ime kraja je nastalo iz občnega imena seník - prostor za shranjevanje sena. Glasbeno se danes spominjamo dirigenta in skladatelja Bojana Adamiča. Umrl je na današnji dan leta 1995 v Ljubljani, kjer je obiskoval srednjo glasbeno šolo in akademijo ter študiral pravo. V partizanih je vodil pihalno godbo, po vojni je bil dirigent plesnega orkestra RTV Slovenije. Pionirsko je uvajal jazz s plesnim orkestrom, kasneje pa se je posvetil filmski in scenski glasbi. Časov vodenja Glasbenega oddelka RTV Ljubljana se je leta 1979 tako spominjal: Prisluhnimo Adamičevi glasbi iz filma Ples v dežju
Neveljaven email naslov