Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
1143 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
16. september je tudi mednarodni dan varstva ozonske plasti, ki se nevarno tanjša in povroča burne klimatske spremembe, o čemer podrobnje Lučka Kjafež Bogataj:. Na današnji dan leta 1745 se je rodil ruski vojskovodja, feldmaršal in zmagovalec nad Napoleonom, Mihail Ilarijonovič Kutuzov. Z Napoleonom sta se spopadla kar v treh bitkah, v prvi je bil Kutozov poražen leta 1805 pri Slavkovu, Napoleon ga je premagal tudi v tako imenovani veliki domovinski vojni pri Borodinu. Toda, ko se je Napoleon umikal iz Moskve, mu je Kutuzov zelo previdno sledil in ga povsem porazil 16. in 17. novembra 1812 pri Smolensku. Na današnji dan leta 1830 so z veliko slovesnostjo v Trstu obeležili zaključek gradnje ceste Dunaj-Ljubljana -Trst. Nova cesta je bistveno izboljšala prometno povezavo tržaškega pristanišča z zaledjem, obenem pa je pomenila razvojni mejnik za številne primorske kraje, posebej za najbližje Opčine. "Hudi, a brezuspešni ruski napadi na gališki in volinjski fronti, Na Litovskem prodrle zvezne čete do Ščare in potisnile Ruse na vzhodni breg, Topovski boji na primorski fronti, Vsi napadi Italijanov odbiti," tako je na današnji dan leta 1915 strnila poročila s front prve svetovne vojne tržaška Edinost. Na današnji dan leta 1945 so zavezniki sklenili sporazum o sodelovanju pri iskanju pogrešanih oseb. Komisija je zaposlila 700 ljudi, ti so sortirali, urejali in registrirali okoli 100 ton dokumentov, ki so jih do leta 1948 zbrali zavezniki. Na današnji dan se je predal japonski garnizon v Hong Kongu, Španija se je umaknila iz Tangerja. Plískovica je gručasto naselje v jugovzhodnem delu Komenskega Krasa. Ime kraja domnevno vsebuje pridevnik 'pleski' v pomenu 'izkrčen, otrebljen štorov in korenin'. Je izpeljanka iz sicer nepotrjenega slovanskega glagola 'plesti ali plisti' v pomenu 'trebiti, krčiti'. Fašisti so kraj preimenovali v Pliscovizza della Madonna. Kralj bluesa, Bob Billy King, se je rodil na današnji dan leta 1925 v Indianoli, v ameriški zvezni državi Mississippi. Kitaro je začel igrati v klubih po Memphisu, kjer je koreninam delta bluesa dodajal vplive jazza, gospela in popa. Zaslovel je z mojstrskimi solo improvizacijami. Prisluhnimo skladbi Ali res nikogar ni doma
Danes, sicer delovno, slavimo državni praznik - dan vrnitve Primorske k matični domovini, kar se je zgodilo na današnji dan leta 1947, ko je začela veljati mednarodna mirovna pogodba z Italijo, ki jo je v Parizu podpisalo 21 držav, med njimi tudi tedanja Jugoslavija. Ob 50. obletnici združitve je zgodovinarka Metka Gombač je leta 1997 takole ocenila vlogo ljudske oblasti: Vprašanja odnosov ob naši zahodni meji pa je leta 1987 Zdenko Ferletič takole zastavil: Na današnji dan leta 1945 v Trstu rojeni zgodovinar Boris Gombač je v pogovoru s Tomom Šajnom tako analiziral angloameriško upravo: V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrl pravnik in politik Josip Rus. Že med študijem na Dunaju se je vključil v akademski Sokol. Leta 1918 se je udeležil bojev za severno mejo, čez tri leta je v Ljubljani končal pravo in kot sodnik služboval v različnih krajih. Sokolsko organizacijo je zastopal tudi na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte. O tem je ob 25-letnici Osvobodilne fronte povedal: S tretjo bitko za Artois se je na današnji dan leta 1915 začela tudi britanska ofenziva, bolj znana kot ofenziva Loos. Načrt francoskega poveljnika Josepha Joffreja je predvideval zasedbo železniških vozlišč Attigny in Douai, s čimer bi Nemcem pretrgal oskrbo in jih tako prisilil k umiku. V spopadu 10. francoske armade in 6 britanskih divizij s šesto nemško armado je bilo do 4. novembra ubitih 48 tisoč francoskih in 62 tisoč britanskih ter 51 tisoč nemških vojakov. Planína pri Cerknem je naselje v cerkljanskem hribovju, ki leži na prisojnem pobočju vzpetine Škofij, v zavoju ceste Cerkno - Sovodenj, vzhodno nad dolino potoka Cerknice. Občnoimenski pomen slovenske besede planína je 'gora brez drevja, neporasla gora, kjer pasejo živino'. V Ženevi se je na današnji dan leta 1890 rodil skladatelj Frank Martin. Joseph Lauber ga je naučil igrati klavir in mu dal osnove poznavanja harmonije in kompozicije, kar je kasneje predaval v Koelnu. Združeval je dodekafonijo s tradicionalno tonaliteto, tako v instrumentalni kot v vokalni glasbi. Prisluhnimo odlomku Martinove Etude za godalni orkester. Simfoničnemu orkestru romanske Švice je na snemanju dirigiral Ernest Ansermet
Na Dunaju so na današnji dan leta 1810 sprejeli nov cenzurni odlok, ki je v deželah imel revizijske urade, ti so izdajali dovoljenja za tiskanje knjig, bdeli pa so tudi nad dnevnim tiskom. Zato so pisatelji leta 1845 protestirali z znamenito proticenzurno peticijo. V Kobdilju se je na današnji dan leta 1850 rodil škof, pisatelj, kritik in urednik Anton Mahnič. Po končanem bogoslovju v Gorici je na Dunaju opravil še doktorat in predaval biblične vede v Gorici. Cesar ga je leta 1896 imenoval za škofa na Krku, kjer je ustanovil staroslovansko akademijo. Zagrebški kardinal Josip Bozanić je o tem povedal: Burno so odmevali Mahničevi napadi na Gregorčičeve pesmi O nevihti, Človeka nikar in Ujetega priča tožba, češ da je podlegel Stritarjevemu svetobolju. "»Položaj na soški fronti je sijajen,« je izjavil te dni general Borojević skupini vojnih poročevalcev. Cadorna je najprej poskušal svojo srečo pri goriškem predmostju in ko se mu je tu načrt temeljito izjalovil, so izvršili Italijani tudi obupne napade na doberdobsko planoto. Odbitih je bilo neštevilno pehotnih napadov, dokler niso Italijani uvideli, da v smeri proti Trstu ravnotako nič ne opravijo, kakor v smeri proti Gorici," je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. "Dobava UNRE Jugoslaviji na poti skozi Trst, tako je na današnji dan leta 1945 poročal Primorski dnevnik: »V zadnjih treh dneh je prispelo iz Združenih držav Amerike v tržaško pristanišče skupno 4 tisoč 864 ton blaga, ki ga pošilja UNRA v Jugoslavijo." V Ljubljani je na današnji dan leta 2000 umrl novinar in komunikolog Tomo Martelanc, univerzitetni predavatelj, sodelavec Unesca in drugih mednarodnih organizacij na področju množičnih komunikacij. Od leta 1980 je do upokojitve vodil Narodno in univerzitetno knjižnico. Planína je razpotegnjeno gručasto naselje v Notranjskem podolju. Občnoimenski pomen slovenske besede planína je 'gora brez drevja, neporasla gora, kjer pasejo živino'. V Firencah se je na današnji dan leta 1760 rodil skladatelj Luigi Maria Cherubini. V svet glasbe ga je uvedel oče čembalist, študiral pa je v Bologni. Krajši čas je bil skladatelj na dvoru angleškega kralja Jurija tretjega, leta 1786 pa se je preselil v Pariz. Omenimo samo operi Ifigenijo na Avlidi in Medejo, godalne kvartete in sonate. Prvi stavek sonate številka 5 za fortepiano bo sedaj zaigrala Lya Braberiis
Avstroslavizem je bil eden redkih širših kulturno-političnih konceptov, ki se je rodil na slovenskih tleh. Njegov oče je bil Anton Tomaž Linhart. V salonu Žige Zoisa se je za to idejo navdušil Jernej Kopitar, ki je na današnji dan leta 1810 v dunajskem časopisu Vaterländische Blätter objavil dva članka: Poslanici prihodnje slovanske akademije in Domoljubne fantazije nekega Slovana. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1910 rodil Rudi Omôta. Več kot pol stoletja je kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film omogočil razvoj te dejavnosti. Posnetka s koncerta Akademskega pevskega zbora decembra 1941 v ljubljanski Unionski dvorani se je že kot upokojenec tako spominjal: "Italijani so poslali včeraj v ozemlju Kreuzberškega sedla na Seikofel parlamentarja s prošnjo, da bi smeli pokopati svoje mrliče. Avstroogrski poveljnik je ugodil tej prošnji z omejitvijo, da se sme to zgoditi le v najbližjem območju sovražne postojanke," tako je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. "Proglas Ljudske fronte Jugoslavije za volitve v ustavodajno skupščino," tako je na današnji dan leta 1945 Primorski dnevnik naslovil Tanjugovo poročilo iz Beograda: »Danes, prav v času ko se končuje šestletna druga svetovna vojna, ko je komaj obmolknilo zadnje ubijalno orožje, podvzemajo najvažnejši korak v zgraditvi svoje obnovljene države: sklicujejo Ustavodajno skupščino.« Planína je naselje v severovzhodnem delu Vipavskih Brd. Občnoimenski pomen slovenske besede planína je gora brez drevja, neporasla gora, kjer pasejo živino. V Richmondu se je na današnji dan leta 1925 rodil skladatelj, pesnik in pedagog Gabriel Charpentier. V Montrealu je študiral klavir, izpopolnjeval pa se je v Parizu. Iz pestrega opusa prisluhnimo odlomku arije Luize iz 3. dejanja istoimenske opere. Sopranistko Ileano Contrubas je na snemanju spremljal orkester nove filharmonije iz Londona z dirigentom Georgejem Pretrejem
Na današnji dan leta 490 pred našim štetjem je v Atenah umrl vojak in tekač Filipid, ko je z maratonskega polja pritekel v Atene in sporočil: "Pozdravljeni! Zmagali smo," druga razlaga pa trdi, da je umrl za posledicami izčrpanosti, saj naj bi ga pred bitko s Perzijci poslali v daljnjo Šparto s prošnjo za okrepitve, ki pa je prišla že po zmagi. V Postojni se je na današnji dan leta 1865 rodil politik in diplomat Otokar Rybář. Po končanem pravu na Dunaju je delal na deželnem sodišču v Trstu, zatem pa kot odvetnik, ko je postal steber slovenskega narodnega preporoda. V Sežani je bil častni občan, o čemer podrobneje Pavel Skrinjar: Leta 1907 je postal državnozborski poslanec na Dunaju, po prvi svetovni vojni je sodeloval na pariški mirovni konferenci. V Renčah se je na današnji dan leta 1905 rodil zidarski mojster, tigrovec in aktivist Osvobodilne fronte Bogomil Vižintin - Milo. Leta 1966 se je tako spominjal organiziranja odborov Osvobodilne fronte: Po vojni so ga nasilno izgnali iz Gorice, zato je v Novi Gorici vodil okrajni odbor Socialistične zveze, 18 let je bil poslanec republiške skupščine. "Po daljšem času je sovražna artiljerija zopet enkrat razvila živahnejše delovanje na vsej primorski fronti. Sprejeti z nepričakovanim ognjem metalcev min, so pobegnili Italijani nazaj v kritja," tako je tržaška Edinost povzela uradno sporočilo z Dunaja Konferenca zunanjih ministrov petih velesil se je pričela. Prva točka na dnevnem redu je mirovna pogodba z Italijo. Tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Londona. Pívka je mestno naselje in občinsko upravno središče. Občnoimenski pomen slovenske besede pívka je kraški požiralnik. Beseda je izpeljana iz glagola piti. Reka Pivka namreč pri Postojni ponikne in se pri Vrhniki pojavi kot Ljubljanica. Do leta 1952 se je mesto imenovalo Šenpeter na Krasu V Dompierru se je na današnji dan leta 1655 rodil skladatelj in muzikolog Sebastien de Brossard. Kot vikar in kapelnik katedrale v Strasbourghu je zbral bogato glasbeno knjižnico, sam je izdal obsežen leksikon in Zgodovino glasbe, skladateljsko pa se je posvetil kantatam in motetom. Prisluhnimo Versajski glasbi v izvedbi Baročnega ansambla Limoges:
Po enajstmesečnem obleganju Sevastopolja so britanske, francoske in turške čete zavzele najpomembnejšo rusko bazo v Črnem morju, s čimer se je na današnji dan leta 1855 končala največja operacija v Krimski vojni. Na današnji dan leta 1915 se je rodil atlet Jessie James Owens, ki je na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 osvojil štiri zlate kolajne, o čemer hranimo magnetofonski zapis: "Bitka ob Seretu se nadaljuje, napredovanje naših čet v Voliniji na Litavskem, Srditi boji na Kurskem in guberniji Grodno, Živahno delovanje laške artilerije na primorski fronti." Tako je tržaška Edinost na današnji dan četa 1915 naslovila poročila s front prve svetovne vojne. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1945 rodil, v Novi Gorici pa odraščal, slikar Kostja Gatnik. Posegel je na različna področja, od slikarstva, grafičnega oblikovanja in ilustracije do fotografije. Ob prejemu Prešernove nagrade je leta 2010 povedal: V Londonu se je na današnji dan leta 1945 začel sestanek sveta zunanjih ministrov zavezniških sil in Kitajske, ki naj bi po sklepu koneference v Postdamu pripravila mirovno konferenco s poraženimi državami. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1970 rodila, v Kopru pa odraščala, antropologinja in pesnica Taja Kramberger. Pesniti je začela že kot dijakinja. Ob izidu knjige Misliti družbo, ki se ne misli, je leta 2012 na predstavitvi v Kopru povedala: Pirán je staro pristaniško mesto na koncu Piranskega polotoka, ki se končuje z rtom Madono, kjer sta svetilnik in baročna Marijina cerkev. Stari zapisi iz začetka srednjega veka navajajo ime Pyrrhanum. Sam izvor imena Pirán nam bo pojasnil Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen: V šempetrski porodnišnici se je na današnji dan leta 1970 rodila pedagoginja in dirigentka Mateja Mavri. Po novogoriški gimnaziji in orglarski šoli se je odločila za poučevanje klavirja. Leta 2008 je prevzela dirigentske vajeti v zboru Kombinat in o repertoarju povedala: Kombinatke so posnele tudi Pesem upora, svoje članice Ksenije Jus in Draga Ivanuše
Na današnji dan leta 70 pred našim štetjem so rimske legije zavzele Jeruzalem. Večino prebivalstva je doletela smrt, številne ujetnike so odpeljali v Rim, nekaj pa se jih je izselilo. Judje so se rimskemu gospostvu uprli leta 66. V Badnu je na današnji dan leta 1855 umrl baron in častnik Andrej Čehovin. Po dunajski topniški šoli se je izkazal v vojni med Piemontom in Avstrijo. Baronski stan pa si je pridobil v bitki pri Novari, ko ga je cesar povišal v stotnika. Leta 2006 je ob poimenovanju postojnske vojaščine po baronu Čehovinu tedanji obrambni minister Karel Erjavec povedal: Edinost je na današnji dan leta 1915 objavila tudi pismo bralca: "Kakor čujemo od več strani, vojaške oblasti ne dovoljujejo nobenemu vojaku dopusta v tržaško okolico za spravljanje poljedelskih pridelkov, dasiravno je zato sprejeta ministrska naredba. Ako je na tem kaj resnice, gorje naši tržaški okolici, ko so ostale pri nas doma večinoma same ženske in neodrastli otroci. Kdo naj potemtakem trga in kdo naj napravlja vino? " V Ljubljani se je na današnji dan leta 1920 rodil nestor slovenske komunikologije, France Vreg - Mile. Bil je vodilni jugoslovanski izvedenec za javno mnenje in politično sociologijo. Ob 30-i obletnici izida prve številke Partizanskega dnevnika v vasici Zakriž se je v oddaji Kulturna panorama leta 1973 tako spominjal rojstva edinega odporniškega dnevnika v tedanji nacifašistični okupaciji Evrope: Na današnji dan leta 1945 so na sojenju spoznali za krivega vodjo norveške vlade Vidkuna Kvislinga. Obsojen je bil na smrt, za izdajo in sodelovanje z nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni. Njegov priimek je sinonim za narodno izdajstvo. Petrôvo Brdo je razloženo naselje med Baško grapo in Selško dolino na razvodnem prevalu med rekama Sočo in Savo. Prvi del imena je prvotno pomenilo Petrovo naselje, občnoimenski pomen slovenske besede 'brdo' pa je podolgovata in ne zelo visoka vzpetina ali hrib. Fašisti so kraj leta 1923 preimenovali v Colle Pietro. V portoriškem Laresu se je na današnji dan leta 1945 rodil kitarist in pevec Jose Feliciano. Z 12-timi brati in sestrami je odraščal v newyorškem Harlemu, kjer se je kot otrok naučil igranja kitare in harmonike. Prislužil si je kar 30 zlatih plošč. Prisluhnimo zimzeleni Che sara:
Na današnji dan leta 1585 se je v Parizu rodil francoski državnik, kardinal Arman Jean de Plesi Richelieu. V času vladavine kralja Luisa XII je bil minister, ki pa je dejansko vodil oblast. Leta 1635 je ustanovil Francosko akademijo znanosti in umetnosti. V Trstu se je na današnji dan leta 1655 rodil zgodovinar Ivan Krstnik Francol. Stric Jožef Garzarolli, ki je bil rektor dunajske univerze, je skrbel za njegovo šolanje. Delal je na tržaški škofiji kot generalni vikar. Iz zapiskov ob pastoralnih vizitacijah je nastalo zelo pomembno delo Istria reconosciuta, ki je izšlo leta 1689. "Umikanje Rusov pri Ikwi, Srditi boji pri Seretu, Ruski napadi v volinijskem trdnjavskem trikotu zavrnjeni. Na laškem bojišču položaj neizpremenjen," tako je četrtkova Edinost na današnji dan leta 1915 naslovila poročila z bojišč prve svetovne vojne. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1945 rodil pisatelj, pripovednik, založnik in urednik Slavko Pregl. Po diplomi iz ekonomije je delal v Mladinski knjigi, kasneje kot založnik in samozaposlen v kulturi. Pisateljsko se je posvetil satiri in mladinski književnosti. Ko je leta 2007 postal predsednik Društva pisateljev, je povedal: 9. septembra 1945 so se ameriške čete izkrcale v Južni Koreji, sovjetske pa so od Japonske prevzele Severno Korejo. 38. vzporednik je postal črta, po kateri so Korejski polotok razdelili na dva dela, kar je pripeljalo do vojne. Na današnji dan leta 1975 je v Ljubljani umrl slikar Tone Kralj. Slikarstvo je študiral v Pragi, arhitekturo pa kasneje v Benetkah, Rimu in Ljubljani. Z bratom Francetom je utemeljil ekspresionizem, o čemer je ob podelitvi Prešernove nagrade povedal: Petrínje so gručasto naselje na Podgorskem krasu. Zelo verjetno je krajevno ime izpeljano iz osebnih imen Petrin ali Petrina, ki se še ohranja v priimkih, kar dokazuje tudi zapis iz leta 1763 - Petrinia, ime je prvotno pomenilo nekakšno Petrinovo naselje. V New Yorku se je na današnji dan leta 1940 rodil pevec Joe Negroni. Odraščal je v družini staršev, ki so se priselili iz Portorika. Zaslovel je z kvartetom The Premiers. Leta 1956 so posneli skladbico Why Do Fools Fall in Love
Bernardino Albizeschi, ki so ga pozneje imenovali "novi Frančišek", se je rodil 8. septembra 1380 v kraju Massa Carrara Marittima, nedaleč od Siene. Posvetili so mu tudi cerkvico in samoston na Bernardinu pri Piranu, o kateri je ob 560-letnici Albert Pucer povedal: V trboveljskih Rovtah se je na današnji dan leta 1900 rodil narodni heroj in politik Miha Marinko - Polde. Kot steklar in rudar se je v mladosti pridružil delavskemu gibanju, študiral pa je v Moskvi. Od leta 1934 do leta 1969 je bil član vodstva jugoslovanskih komunistov. V arhivu hranimo odlomek govora Mihe Marinka na kongresu Zveze mladine Slovenije leta 1957: V švicarskem Zimmerwaldu se je na današnji dan leta 1915 končala konferenca predstavnikov levega krila evropskih socialistov. Delegati iz 11-h držav so zavrnili poskus radikalcev z Leninom na čelu, da bi vojno spremenili v državljansko revolucijo. Podprli pa so mirovno pobudo Karla Kautskyja. V Boru se je na današnji dan leta 1940 rodil filmski režiser in scenarist Filip Robar - Dorin. Po študiju filozofije in primerjalne književnosti v Ljubljani je iz filmske režije diplomiral na univerzi Columbia v Chicagu. Posnel je prek 30 kratkih in srednjemetražnih dokumentarnih ter igranih filmov, leta 2008 tudi film o Slovencih v Italiji, ko je povedal: "Teror fašističnih tolp v Slovenski Benečiji," tako je na današnji da leta 1945 pisal Primorski dnevnik: "Po umiku partizanov izvajajo domači fašisti, ozopovci in badoljanci nad ljudstvom strahovit teror, ki se z vednostjo zavezniških okupacijskih oblasti iz dneva v dan stopnjuje. Zato se je mnogo Benečanov zateklo v Kobarid, Tolmin in bližnje kraje.« Petelínje je dokaj urbanizirano gručasto naselje na odprtem ravnem svetu Srednje Pivke. Že zapis iz leta 1490, ki navaja Pettelin, kaže izvor imena, ki je prvotno pomenilo naselje nekega Petelina in se še danes ohranja kot priimek. Beseda je drugotno prešla v množinsko sklanjatev. Fašisti so kraj preimenovali v Petteline. Leta 1965 so bili liverpoolski kuštravci The Beatles na vrhuncu svoje kariere. Ploščo Help! je napovedal najprej njihov drugi film, kar je bila odlična marketinška poteza, tako da je plošča v zgodnji jeseni že pozlatela, prodali so milijon primerkov, zato prisluhnimo naslovni pesmi
Bernardino Albizeschi, ki so ga pozneje imenovali "novi Frančišek", se je rodil 8. septembra 1380 v kraju Massa Carrara Marittima, nedaleč od Siene. Posvetili so mu tudi cerkvico in samoston na Bernardinu pri Piranu, o kateri je ob 560-letnici Albert Pucer povedal: V trboveljskih Rovtah se je na današnji dan leta 1900 rodil narodni heroj in politik Miha Marinko - Polde. Kot steklar in rudar se je v mladosti pridružil delavskemu gibanju, študiral pa je v Moskvi. Od leta 1934 do leta 1969 je bil član vodstva jugoslovanskih komunistov. V arhivu hranimo odlomek govora Mihe Marinka na kongresu Zveze mladine Slovenije leta 1957: V švicarskem Zimmerwaldu se je na današnji dan leta 1915 končala konferenca predstavnikov levega krila evropskih socialistov. Delegati iz 11-h držav so zavrnili poskus radikalcev z Leninom na čelu, da bi vojno spremenili v državljansko revolucijo. Podprli pa so mirovno pobudo Karla Kautskyja. V Boru se je na današnji dan leta 1940 rodil filmski režiser in scenarist Filip Robar - Dorin. Po študiju filozofije in primerjalne književnosti v Ljubljani je iz filmske režije diplomiral na univerzi Columbia v Chicagu. Posnel je prek 30 kratkih in srednjemetražnih dokumentarnih ter igranih filmov, leta 2008 tudi film o Slovencih v Italiji, ko je povedal: "Teror fašističnih tolp v Slovenski Benečiji," tako je na današnji da leta 1945 pisal Primorski dnevnik: "Po umiku partizanov izvajajo domači fašisti, ozopovci in badoljanci nad ljudstvom strahovit teror, ki se z vednostjo zavezniških okupacijskih oblasti iz dneva v dan stopnjuje. Zato se je mnogo Benečanov zateklo v Kobarid, Tolmin in bližnje kraje.« Petelínje je dokaj urbanizirano gručasto naselje na odprtem ravnem svetu Srednje Pivke. Že zapis iz leta 1490, ki navaja Pettelin, kaže izvor imena, ki je prvotno pomenilo naselje nekega Petelina in se še danes ohranja kot priimek. Beseda je drugotno prešla v množinsko sklanjatev. Fašisti so kraj preimenovali v Petteline. Leta 1965 so bili liverpoolski kuštravci The Beatles na vrhuncu svoje kariere. Ploščo Help! je napovedal najprej njihov drugi film, kar je bila odlična marketinška poteza, tako da je plošča v zgodnji jeseni že pozlatela, prodali so milijon primerkov, zato prisluhnimo naslovni pesmi
V Lomeh pri Črnem vrhu se je na današnji dan leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in zatem delal kot sodnik in okrajni glavar tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame, zdaj imenovane po njem, poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Na Pregarjah se je na današnji dan leta 1915 rodil novinar Albin Bubnič. Ker semenišča v Kopru zaradi protislovenske gonje ni končal, je 1940 v Trstu opravil maturo na učiteljišču. Nacifašisti so ga večkrat zaprli in deportirali v Mathausen. Po vojni je pomagal organizirati šolstvo v Istri. Kasneje se je zaposlil pri Primorskem dnevniku v Trstu, kjer je zbral obsežno gradivo o uničevalnem nacističnem taborišču v Rižarni. Leta 1977 mu je italijanski predsednik Giovanni Leone podelil priznanje Kronist leta. Takrat je naši sodelavki Nevi Lukeš povedal: "Ruski protinapadi ob besarabski meji odbiti, ob Seretu bojno delovanje nekoliko popustilo uspehi zveznih čet pri Tarnopolu,vzhodno od Lucka in Jasioldi. Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 naslovila poročila s front prve svetovne vojne. V Pobegih pri Kopru se je na današnji dan leta 1930 rodil pesnik Ferruccio Jakomin. Po gimnaziji v Kopru in Celju je v Ljubljani študiral slavistiko in študij nadaljeval v Neaplju. Zatem je poučeval v Nabrežini. Pesmi je objavljal v Borih in Mladiki. Zgledoval se je po ljudski pesmi, zato je njegov pesniški jezik preprost. Prisluhnimo njegovi pesmi Istrski kopač, recitira Andrej Klemenčič: Na Slovenskem je znana cela vrsta gorskih, pokrajinskih in ledinskih imen Pekél. Občnoimenski pomen slovenske besede 'pekél' je kraj, kjer po smrti trpijo pogubljeni. V ljudskem zemljepisnem izrazu beseda metaforično označuje terenske globeli, prepadna skalnata žrela, globoke kotlaste gorske jame in brezna. V Železnem se je na današnji dan leta 1635 rodil plemič in skladatelj Paul Fürst Esterházy von Galantha. Briljantni vojaški karieri navkljub se je odločil za glasbo, o kateri je prvo izobrazbo dobil na očetovem dvoru in pri jezuitih v Gradcu, zaslovel pa je s kantatami, zato prisluhnimo odlomku Cantate Paula Esterhazyja, ki jo je posnela Capella Savaria
Na današnji dan leta 1930 so na bazovskem strelišču ob 5. uri in 4o minut ustrelili na smrt obsojene na prvem tržaškem procesu. Tržaški fašistični tribunal je v začetku septembra Franceta Marušiča, Zvonimirja Miloša, Ferda Bidovca in Alojzija Valentinčiča zaradi napada na uredništvo fašističnega glasila Il popolo di Trieste obsodil na smrt, ostale člane skupine pa na 30 let ječe. Ob 50-ti obletnici prvega tržaškega procesa je Neva Lukeš pripravila leta 1980 posebno spominsko oddajo: Bojni sistem tank je nastal v prvi svetovni vojni, zaradi številnih žrtev in težko prehodnih bojišč, ki so bili prekrita z jarki, minskimi polji in drugimi ovirami. Predlog za tank je prišel iz britanske mornarice, ki je na današnji dan leta 1915 izdelala prvi prototip. V mornarici so ga imenovali »kopenska ladja«, njegovo tajno ime pa je bilo »tank za Mezopotamijo«. Kasneje se je ohranilo ime tank. To je bil prvi prototip tanka Mark I, ki so ga imenovali »Litlle Willie«. V Bardu se je na današnji dan leta 1940 rodil podjetnik Dino del Medico. Kakor drugih 27 tisoč Benečanov je tudi on odšel s trebuhom za kruhom, na delo v Švico. Leta 1968 so v švicarskem mestecu Ozbe ustanovili Zvezo izseljencev Beneške Slovenije. O pobudah in nalogah Zveze je ob 10-ti obletnici povedal: ga-2182 Z Vesno Leskovic sta izdala knjigo receptov beneške kuhinje Dežela frike in gubance, sam pa je napisal še Narečni slovar terske doline in knjigo o tartufih. Narodna vlada Slovenije je na današnji dan leta 1945 sprejela Začasno uredbo o Akademiji znanosti in Umetnosti v Ljubljani, s katero je akademija izgubila dotedanjo samostojnost, saj je poslej morala neposredno vladi polagati račune o delu. Podpéč je gručasta vas na pobočju Bržanije, ob izviru pitne vode tik pod Steno, pod pečino. Občnoimenski pomen slovenske besede 'peč' je 'velika živa skala, skalnata stena'. Ta pomen se je prek besed 'votlina' in 'vdolbina v skali, ki služi za ognjišče', iz 'prostora za kurjenje' razvil v iz kamnov sezidano peč. Prisluhnimo znameniti pesmi Ubalda Vrabca, 'Bazoviška', in Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru
Angleška kraljica Elizabeta I. je na današnji dan leta 1600 ustanovila Vzhodnoindijsko družbo in s tem postavila temelje angleškemu kolonialnemu imperiju. Konec poletja leta 1850 pa je v Združenem kraljestvu izbruhnila epidemija kolere, zaradi katere je samo v Londonu umrlo kar 20 tisoč ljudi. Bolezen, ki je izvirala iz Indije, se je hitro širila zaradi slabih sanitarnih in higienskih razmer v Londonu. Bakterija Vibro cholere se prenaša z okuženo vodo, česar tedaj niso vedeli. Na današnji dan leta 1930 se je v Trstu končal prvi proces pred Posebnim sodiščem za zaščito države, v katerem so, zaradi podstavljene bombe v uredništvu dnevnika Popolo di Italia, sodili pripadnikom Tigra in Borbe. Franceta Marušiča, Zvonimirja Miloša, Ferda Bidovca in Alojzija Valentinčiča so obsodili na smrt,12 drugih pa na zaporne kazni do 30 let. Ob 50-ti obletnici prvega tržaškega procesa je Neva Lukeš pripravila leta 1980 posebno spominsko oddajo: "Načrti četverosporazuma izjalovljeni," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 naslovila povzetek poročila lista Stockholms Blatt. Meseca junija je generalni štab zaveznih držav sklenil dogovor, da četverosporazum v prvi polovici septembra prične istočasno veliko ofenzivo na vseh bojiščih. Britansko indijske enote so na današnji dan leta 1945 osvobodile Singapur. Parecág je razloženo naselje, ki leži na zahodnih in južnih, prisojnih pobočjih Kaštelirja, nad dolinico Jernejskega potoka. Ime kraja je prevzeto iz italijanskega imena Parezago, o čemer priča tudi zapis iz leta 1257. Ime se je razvilo iz latinskega osebnega imena Patricius in zatorej prvotno pomeni Patricijeva posest. V Leipzigu se je na današnji dan leta 1735 rodil skladatelj Johann Christian Bach. Najmlajši preživeli sin znamenitega Johanna Sebastiana se je sprva učil pri očetu. Bil je eden najuspešnejših čembalistov svojega časa, pozneje se je posvetil komponiranju. Napisal je več kot 50 simfonij, 37 klavirskih koncertov, 15 oper in številne druge skladbe. Elena Modena in Ilario Gregoletto sta na Piranskih glasbenih večerih leta 2000 zaigrala Menuet za dva čembala Johanna Christiana Bacha
Danes se spominjamo Frana Erjavca, pisatelja in naravoslovca, ki se je rodil na današnji dan leta 1845 v Ljubljani, umrl pa je 12. januarja 1887 v Gorici. Najbolj znana je njegova povest Ni vse zlato, kar se sveti. Med sodnim postopkom je na današnji dan leta 1915 v Gradcu umrl preporodovec Ivan Endlicher. O preporodovcih podrobneje Angela Vode: Tržaška Edinost pa je poročala o koleri v Trstu: "V zdravniški oskrbi je 14 oseb, novih slučajev bolezni, 3 bolniki so okrevali, pri 2 bolnikih opazujejo prisotnost bacilonoscev, v vili Sartorio je na opazovanju osem oseb." "Prišel je dan obračuna," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Moskve, kjer je 2. septembra generalisim Stalin preko radia tako naslovil proglas ob brezpogojni kapitulaciji Japonske: »Prišel je dolgo pričakovani mir za vse narode po vsem svetu.« V Srednji Kanomlji se je na današnji dan leta 1950 rodil sociolog Ivan Svetlik. Kot raziskovalec se je na Inštitutu za sociologijo ubadal predvsem z vprašanji kakovosti življenja, kar je tako opredelil: Ivan Svetlik je bil minister za delo, družino in socialne zadeve in rektor Ljubljanske univerze. V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrla pisateljica in prevajalka Mira Mihelič. V arhivu hranimo njeno izjavo o odločitvi za literaturo: Zaslovela je kot romanopiska, njen prvi roman Obraz v zrcalu je izšel leta 1942. Po vojni se je posvetila kratki prozi in dramatiki. Pálčje je prometno odmaknjeno naselje, ki leži pod gozdnatimi Javorniki, v zakraselem vzhodnem delu Zgornje Pivke. Sodeč po srednjeveškem zapisu iz leta 1498, ki navaja ime Palitschach, je krajevno ime prenarejeno iz množinskega prebivalstvenega imena Paličane. To je izpeljano iz občnega imena 'palič', ki je verjetno pomenilo manjše jezero. Fašisti so kraj preimenovali v Palci. Spominjamo se na današnji dan leta 1970 izvoljenega čilskega predsednika Salvadorja Allendeja, tragičnega junaka južnoameriške levice. Otroci sonca ali Inti Inlimani nam bodo sedaj zapeli skladbico Fiesta de san Benito
Egiptovski mameluki so na današnji dan leta 1260 z zmago nad prodirajočimi Mongoli v bitki pri Ain Jalutu rešili Egipt in islam ter tako ustavili širjenje mongolskega imperija proti zahodu. Na današnji dan leta 1775 so v Gorici ustanovili normalko, pouk pa je potekal v nemščini. Zato je dunajska dvorna komisija sprejela predlog o pripravnici za normalko in učitelju Matiji Lebanu naročila, naj vsak dan po pouku po dve uri uči dijake nemščino. Nezadovoljen s predlaganim programom je Leban svoj učni načrt poslal cesarici Mariji Tereziji, s čimer si je nakopal premestitev v Bovec, da bi tam ustanovil trivialko. Eden najuglednejših finskih politikov po drugi svetovni vojni, Urho Kaleva Kekkonen, se je rodil na današnji dan leta 1900 v Pielavesiju pri Kuopiju. Finski predsednik je bil pobudnik Evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki so jo organizirali v Helsinkih, leta 1975 jo je tako zaključil: Na današnji dan leta 1915 so nemške čete amadne skupine generalfeldmaršala Paula von Hidenburga zasedle Grodno, tržaška Edinost pa je poročala, da so zvezne čete prispele iz vzhodne Galicije na ruska tla: "Rusi zažigajo vasi v Besarabiji. Na laškem bojišču položaj neizpremenjen." V Pekingu bodo ob 70-ti obletnici konca druge svetovne vojne na Kitajskem oz. na dan zmage, na Trgu nebeškega miru priredili veliko vojaško parado. Padríče je obmejna italijanska kraška vasica, ki je nekoč živela izključno od oskrbe Trsta s kmetijskimi pridelki, po drugi svetovni vojni so tam zgradili begunsko taborišče, kasneje še Raziskovalno središče in golf igrišče z 18 luknjami. To je botrovalo večjemu priseljevanju. Stari zapis iz leta 1327 navaja ime Podreychan, leta 1784 Padrichian. Ime je povezano z romanskim refleksom latinske besede patriarcha v pomenu začetnik rodu, očak. Fašisti so kraj preimenovali v Padriciano. V Oslu se je na današnji dan leta 1915 rodil organist in skladatelj Knut Nystedt. Kot organist je postal tudi pevovodja na univerzi rodnega mesta. Prisluhnimo Nystedtovi skladbi Peace I leave with you, ki so jo posneli koroški madrigalisti pod taktirko Nicolasa Pheodorffa
V Šentvidu, današnjem Podnanosu, je na današnji dan leta 1840 umrl vinogradnik oz. "vinorejec" Matija Vertovec. Njegova najbolj znana knjiga Vinoreja za Slovence je izšla leta 1844. V njej je priporočal cepljenje že pol stoletja pred uničujočim pohodom trsne uši po Evropi, podrobneje o tem Stane Bačar: "Tudi kruh aprovizacijske komisije je postal predmet nezaslišanih špekulacij, proti katerim naj se najenergičnejše postopa. Od danes naprej bodo prodajalnice, določene od aprovizacijske komisije, oddajale kruh samo proti izkaznicam za živila," tako je na današnji dan leta 1915 tržaška Edinost objavila obvestilo, ki razkriva težave z oskrbo tržaškega prebivalstva. Danes se spominjamo konca najhuše morije v zgodovini človeštva. Druga svetovna vojna je zahtevala 50 milijonov žrtev. Na palubi ameriške vojne ladje Missouri je Japonska na današnji dan leta 1945 podpisala brezpogojno kapitulacijo. Japonska je izgubila vsa ozemlja, ki jih je v pol stoletja pridobila z oboroženimi spopadi. 2. septembra 1945 je bila razglašena Demokratična republika Vietnam s predsednikom Ho Ši Minhom. V Ljubljani je na današnji dan leta 1990 umrl pesnik in dramatik Jože Brejc. V Ljubljani je študiral primerjalno književnost, v partizanih je vodil Radio Osvobodilne fronte. Ob 30-i obletnici je tako napovedal program: Po vojni je študiral na pariški Sorboni, zatem dramaturgijo v Ljubljani. Nato je 15 let vodil kabinet Josipa Vidmarja. Prve pesniške objave Jožeta Javorška, kot se je umetniško imenoval Jože Brejc, segajo že v predvojni čas. Prva knjižna izdaja pa je bila Partizanska lirika. Pádna je tesno pozidana vas v jugozahodnem delu Šavrinskega gričevja. Stoji na ozkem pomolu na robu slemena, ki se od nje strmo spušča v dolino potoka Drnice na zahodu in potoka Piševca na severu. Sodeč po srednjeveških zapisih se je ime prvotno glasilo Pádina. Nastalo je iz pri nas pozabljenenega občnega imena 'pádona' v pomenu 'strmina, pobočje'. Beseda je izpeljanka iz 'pady' v pomenu 'padec' ali glagola 'pasti'. Na Dunaju je na današnji dan leta 1995 umrl violonist in dirigent Vaclav Neummann. Po študiju na praškem konservatoriju je ustanovil Smetana kvartet, v katerem je igral violino in violo, zaslovel je kot dirigent. Prisluhnimo odlomku scherza iz 4. simfonije Antonina Dvoržaka. Simfoničnemu orkestru iz Prage je na snemanju dirigiral Vaclav Neuman
Na današnji dan leta 1715 je umrl francoski kralj Ludvik XIV. Sončni kralj je absolutistično in centralistično politiko vodil kar 72 let, najdlje od vseh evropskih monarhov, saj je prestol zasedel že kot 5-letni deček. Dal je postaviti Versailles, kjer se je razbohotila dvorna umetnost. S številnimi vojnami je izpraznil dvorno blagajno. Na današnji dan leta 1840 je v Milanu umrl zdravnik in veterinar Ivan Krstnik Lavrin. Podrobneje o njem Vojteh Cestnik: V Lipi, na križišču poti za Trst, Reko in Ljubljano, so pošto odprli že leta 1750, po dograditvi železnice proti Reki pa so jo na današnji dan leta 1865 prenesli v Jelšane, danes pa naj bi jo zaprli, o čemer je Vojko Čeligoj povedal: Nemški diplomatski predstavnik v Washingtonu je na današnji dan leta 1915 obljubil, da nemške podmornice ne bodo več napadale potniških ladij brez opozorila. Tržaška Edinost pa je tako strnila poročila z bojišč: "Rusi se umikajo dalje v notranjost države. Dva sovražna navala pri Sv. Martinu in napad na južni del tolminskega predmostja so bili odbiti." Leto 1930 so v Julijski krajini zaznamovale teroristične akcije Tigra in Borbe. Prvega septembra so v Trstu pred posebnim sodiščem za zaščito države organizirali proces proti skupini 18 obtožencev. Ob 30-i obletnici procesa se je obsojenec na 30-letno ječo, Ivan Gašperšič, tako spominjal procesa: V Trstu so na današnji dan leta 1945 ustanovili Založništvo Primorskega dnevnika, ki je kot naslednik Partizanskega dnevnika začel izhajati 13. maja. Ósp je obmejna gručasta vas pod strmim pobočjem skoraj tristometrske Stene ali Griže. Star zapis iz leta 1067 navaja ime Ozpe, iz leta 1354 pa De Ospo. Ime je nastalo iz slovanske besede 'osipi' v pomenu 'obsuto, nasuto'. V kalifornijski Gardeni se je na današnji dan leta 1925 rodil saksofonist Arthur Edward Pepper z umetniškim imenom Art Pepper. Poklicno glasbeno pot je začel z Bennyjem Carterjem. Velja za enega od utemeljiteljev West Cost Jazza. Prisluhnimo posnetku skladbe You Go to My Head
Na današnji dan leta 1589 je v Ljubljani umrl protestantski pridigar in prevajalec Jurij Dalmatin. Pod Trubarjevim mentorstvom je študiral v Tubingenu in prevedel najprej Jezusa Siraha, eno od knjig stare zaveze. Leta 1584 je v Wittenbergu v 1500 izvodih izšla Bibilja, tu je se svetu pismu stariga in noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. Teolog in muzikolog Edo Škulj je prvi analiziral Dalmatinovo slovenščino in povedal: Brezuspešen odpor Rusov proti našemu prodiranju v Galiciji in na Ruskem. Topovski boji na primorski fronti Napadi Lahov odbiti. Na francoski fronti nobenih posebnih dogodkov. Tako je torkova Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. V avstrijskem Linzu se je na današnji dan leta 1945 rodil prevajalec, reprofotograf, grafik in pomorščak Reinhard Otto Brečko. Gimnazije na Ravnah ni končal, ker se je vmes zaposlil in se leta 1965 odpravil v svet. V Nemčiji je ob delu končal šolo za prevajalce. Na Karibih je končal pomorsko šolo. V Pečaričevi galeriji v Piranu je po predstavitvi knjige 71 dni plave samote je Reinhard Brečko o samotarskem jadranju čez Atlantik povedal: Hitlerjevski krvniki pred sodiščem. Tako je Primorski dnevnik naslovil poročilo moskovske Pravde, ki piše, da je bil objavljen prvi seznam vojnih zločincev, ki jim bo sodilo mednarodno vojaško sodišče, skladno s sklepi berlinske zavezniške konference.« Ozelján je razpotegnjeno obcestno naselje v Spodnji Vipavski dolini, ob južnem vznožju Trnovskega gozda. Izvor imena je nejasen, verjetno še predromanski. Izhajati je mogoče iz imena posestva Aucelianus, tvorjenega iz latinskega osebnega imena Aucelius. Fašisti so leta 1923 kraj preimenovali v Ossegliano - San Michele. V Belfastu se je na današnji dan leta 1945 rodil pevec in tekstopisec, kitarist in saksofonist George Ivan Morrison, oboževalke ga imenujejo kar Van the Man. Z rock blues skupino Them je posnel uspešnico Glorio, čez 6 let pa je začel samostojno kariero in ustvarjal pod vplivom črnskih duhovnih pesmi, narodnega melosa in rhythm and bluesa. Prisluhnimo uspešnici Rjavoko dekle
V Doljnih Praprečah se je na današnji dan leta 1850 rodil feldmaršal poročnik Ivan Janez Lavrič, plemeniti Zaplaz. Po ljubljanski realki je uspešno končal šolanje v kadetnici v Hainburgu. Zasedba Bosne mu je preprečila študij na višji vojaški akademiji. Leta 1881 je postal poročnik domobranskega bataljona v Zadru. Kasneje je bil cesarjev ordinančni oficir, upokojil pa se je kot generalmajor. Ob izbruhu prve svetovne voje so ga vpoklicali na položaje v Karpatih. Ko je leta 1915 postal podmaršal so ga imenovali za poveljnika trdnjave v Krakovu. Podrobnje o tem vojaški zgodovinar Marijan Kranjc: Štirje italijanski naskoki na vrh Svetega Mihaela odbiti. Ravno tako tudi napadi pri Tolminu. Italijanski napadi pri Gorici in Bovcu izjalovljeni. Na koroški fronti precej mirno, na tirolskitopovski boji. Tako je ponedeljkova Edinost na današnji dan leta 1915 naslovila poročila s primorske fronte. Po »Frankfurter Zeitungu« se poroča iz Washingtona, da bo bivši državni tajnik vnanjih zadev baje potoval v Evropo, da poskusi posredovati med vojujočimi se državami. Da bi že postali svobodni - v Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1945 Primorski dnevnik strnil poročila iz različnih primorskih vaseh in mest, kjer so pripravili slovesnosti ob podpisovanju pol z zahtevo, da se Slovensko primorje združi s svojo edino domovino - Jugoslavijo. »8 tisoč življenj je dala Primorska, da bi ji bila vrnjena svoboda.» Otlica je naselje na obrobju Trnovskega gozda nad severozahodnim robom Vipavske doline, ob cesti Predmeja - Col. Naselje . Vaščani ime svojega kraja izgovarjajo kot Wtlca. Otlica je znana predvsem po naravni znamenitosti, kraškem naravnem mostu, imenovanem Otliško okno, približna višina je 12 metrov, v najširšem delu pa meri do 7 metrov. Po tej »votli gori«, skozi katero je moč videti Vipavsko dolino, je naselje dobilo ime »Otlica«. Na današnji dan leta 1945 so v Moskvi krstno zaigrali 9. simfonijo Dmitrija Dmitrijeviča Šoštakoviča, ki jo je skladatelj navkljub Stalinovemu terorju posvetil herojski zmagi sovjetskih bork in borcev v drugi svetovni vojni in milijonom padlim za veliko zmago. Prisluhnimo odlomku 1, stavka Šoštakovičeve 9. simfonije, ki jo je posnel tudi Londonski filharmonični orkester pod taktirko Barnarda Haitnika dalet
V Gorici je na današnji dan leta 1610 umrl zdravnik Ioannes Baptista Garzaroli. Kot prvi deželni zdravnik delal v Gorici, ko je mesto in okolico pestila epidemija kuge. Ko je leta 1661 postal plemič mu je cesar potrdil gospostvo nad rodnimi Orehovljami. Zvezne čete prebile rusko črto ob Zloti Lipi Umikanje Rusov v vzhodni Galiciji Napadi Lahov na doberdobski planoti odbiti Boji pri Bovcu se nadaljujejo, tako je nedeljska Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. Zavezniške čete so se izkrcale na Japonskem. Tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Londona o tem, da so v tokijski zaliv zaplule zavezniške vojne ladje. Na letališču Askobi so pristala prva ameriška letala s 150 vojaki, ki bodo pripravili vse potrebno za četrtkov prihod osebja generala Douglasa Mac Arthurja. . V Ljubljani se je na današnji dan leta 1955 rodila pisateljica in igralka Desa Muck. Preizkušala se je v številnih poklicih, nazadnje se je lotila še pisanja in postala najbolj brana slovenska pisateljica. O nastajanju knjižnih uspešnic je leta 2002 povedala Na današnji dan leta 2005 je prenehala delovati Komunistična partija Sovjetske zveze, naslednica leta 1903 ustavoljene boljševiške partije, ki je v oktobrski revoluciji leta 1917 postala prva vladajoča komunistična organizacija na svetu. Otálež je gručasta središčna vas v južnem delu Cerkljanskega hribovja, ki leži na prisojnem pobočju severno nad dolino reke Idrijce. Ime kraja je najverjetneje izpeljano iz besede 'odtaliti' skopneti, saj ime kraja označuje nagnjen, na jug obrnjen svet, kjer sneg najprej skopni. Na današnji dan leta leta 1955 se je v Buenos Airesu rodila sopranistka Bernarda Fink-Inzko. Študirala je na Višjem inštitutu za umetnost Teatro Colon, pot na svetovne odre pa ji je leta 1985 odprla prva nagrada na tekmovanju Novi lirični glasovi. Po koncertu Hitove muze na gradu Dobrovo je tako opisala svojo ljubezen do slovenskih samospevov: Na njeni zgoščenki Bachovi korali je tudi pesem Pridi, sladka smrt
Neveljaven email naslov