Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
1144 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
Francoskega cesarja Napolena Bonaparteja so na današnji dan leta 1815 z britansko vojaško jadrnico Northumberland odpeljali v ujetništvo na otok Sveta Helena, kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok smrti je bil rak, nekateri zgodovinarji pa kot možen vzrok omenjajo tudi zastrupitev z arzenikom Medtem ko so britanske sile začele velik napad na Chanak Bair v bitki za Gallipoli, je ponedeljkova Edinost na današnji dan leta 1915 tako poročala s soške fronte: "Po novi srditi artiljerijski predpripravi je dne 6. t. m. zvečer izvršila močna italijanska pehota napad na planotni rob v oddelku Polazzo-Vermeljan. Sicer se vrše na Primorskem, Koroškem in na Tirolskem le topovski boji" Na današnji dan leta 1932 se je v Koritnici rodil duhovnik, publicist in pedagog Franc Bole. Po posvetitvi je župnikoval v Postojni in Bertokih, v Kopru pa je leta 1967 prevzel urednikovanje Ognjišča. Leta 1994 mu je slovenski metropolit Alojzij Šustar podelil Ciril Metodovo priznanje za informativno dejavnost v Ognjišču in dobrodelnost, ki je zrasla v slovenski Karitas. Silva Ferletič ga je takrat povabila pred mikrofon z vprašanjem o odločitvi za duhovniški poklic: Tri dni po eksploziji prve jedrske bombe nad Hirošimo so Američani na današnji dan leta 1945 odvrgli drugo bombo na Nagasaki z rušilno močjo 20 kilotonov. Zahtevala je 40 tisoč življenj in prav toliko ranjenih .Japonci so naslednjega dne sporočili, da so se pripravljeni pogajati. Mávhinje so doživele med obema svetovnima vojnama huda razdejanja. Vas leži na razmeroma položnem predelu planote 3 km jugovzhodno od Grmade. Kraj se prvič omenja v neki listini iz leta 1113 z obliko Malchinasella. Prvotno ime Málhinje selo ali vas vsebuje svojilni pridevnik iz osebnega imena Málhina, ki je s pripono -ina, značilna za moška imena na slovenskem zahodu. Fašisti so kraj preimenovali v Malchina. V kalifornijskem Forest Knollsu je na današnji dan leta 1995 kot žrtev mamil umrl kitarist, pevec in tekstopisec Jerome - Jerry Garcia. Klavirskega gojenca je prevzela blues glasba, posvetil se je kitari. Leta 1965 je ustanovil band Grateful dead, ki se je proslavil s psihadeličnim rockom. Kot avtor večine uspešnic se je predvsem na odrskih nastopih predajal improvizaciji in mešanju različnih žanrov. O tem podrobneje Dragan Marušič: Iz tega obdobja prisluhnimo značilnemu komadu That´s It For The Other One dalet
Avgusta leta 1720 sta Evropo pretresala velika finančna škandala. V Veliki Britaniji je krivec Južnomorska družba, v Franciji pa se s prvo inflacijo papirnega denarja v zgodovini končajo denarni posli Škota Johna Lawa, predsednika banke državnih obveznic. Versailles ga je najel, da bi pomagal pri poravnavi že na 3 in pol milijarde liver naraslega državnega dolga. Hochseeflotte je bila udarna sila nemške cesarske vojaške flote med prvo svetovno vojno. Na današnji dan leta 1915 so s 6 križarkami, 11 topovnjačami in 56 torpednimi čolni ter z eno minolovko napadli rusko carsko floto v baltiškem zalivu Rige. Bitka je trajala kar do 19 avgusta, vendar je ruskim silam uspelo napad odbiti. V Žapužah pri Ajdovščini se je na današnji dan leta 1925 rodil duhovnik ter kulturni in prosvetni organizator Bogomil Brecelj. Po bogoslovju v Gorici je služboval v Štandrežu, Doberdobu, Sovodnjah, Zgoniku in Nabrežini. V Doberdobu je oživil kulturno društvo Hrast, dolga leta je vodil gledališko skupino, pevski zbor in številne športne ekipe. Na današnji dan leta 1942 so vojaki italijanskega bataljona tretje alpske divizije Julia napadli vas Ustje pri Ajdovščini. Pet Ušanov in tri talce s Slapa so pod vasjo sadistično pobili, po požigu in oplenitvi vasi so vse domačine odgnali v Ajdovščino, , medtem ko so moške odpeljali v goriške zapore.Tedaj triletni fantek Rado Stopar se je v zrelih letih tako spominjal tragičnega dogodka: Z londonskim sporazumom so na današnji dan leta 1945 ustanovili Mednarodno vojaško sodišče nacističnim zločincem v Nürembergu, amerški predsednik Harold Truman pa je kot prvi državnik podpisal ustanovno listino Združenih narodov. Materíja je večinoma obcestna vas v osrednjem delu Podgrajskega podolja ob cesti Kozina-Rupa. . Ime je verjetno tvorjeno iz romanske osebnoimenske osnove Mataro, ki sodi k svetniškemu imenu Matej, latinsko Mattheus. Domnevo potrjuje dejstvo, da se je vas nekdaj imenovala tudi Santo Mattia, iz leta 1542 pa je že zapis Materia. V Memphisu, v ameriški zvezni državi Tennessee se je na današnji dan leta 1950 rodil rockerski bobnar Willie Hall. Uveljavil se je v bandu Isaaca Hayesa. Svet je prepotoval v različnih ameriških rock in jazz skupinah. Prisluhnimo uspešnici You're the first my last, my everything
Krvava grofica, Lady Drakula, ta vzdevka sta se zaradi njene okrutnosti oprijela na današnji dan leta 1560 v Nyírbátorju rojene Erzsébet Báthor. Baronsko hčer so že 15 letno poročili z grofom Franjom Nadasdyem. Ubijala je služkinje zaradi pomlajajočih krvnih kopeli, ob prijetju so v kleti našli trupla 50 služkinj. Za Istro je bil pomemben kubejski tabor na današnji dan leta 1870, katerega pobudnik in organizator je bil Franjo Ravnik. Ob stoletnici narodnega tabora leta 1970 je na slovesnosti govoril Matej Bor: "Ta stolpič s panoramo sem postavil po svojem načrtu in na svoje stroške ter na svojem svetu 7. avgusta 1895 v občo korist,"je v svoj dnevnik zapisal Jakob Aljaž in tako kronal slovenski prestižni boj z nemškim Alpen -Verein v Triglavskem pogorju. Ob 90-letnici postavitve stolpa je predsednik Planinskega društva, Gregor Klančnik, povedal: V zalivu Sulva na Gallipoliju so na današnji dan leta 1915 sile antante doživele hud poraz po izkrcanju avstralskih in novozelandskih čet. Tržaška Edinost pa je v večeni izdaji na prvi strani poročala: Pri Pelagružu potopljen en italijanski podvodnik, pri Puli ujet zrakoplov Citt`a di Jesi. Na današnji dan leta 1965 se je v Kopru rodila muzikologinja in šefinja državnega protokola Ksenija Mahne Benedetti. Po diplomi iz muzikologije se je zaposlila v portoroškem Avditoriju. Po dodatnem izpopolnjevnaju je leta 2000 prevzela vodenje državnega protokola, o čemer je leta 2007 povedala: Matavún je obcestno naselje z značilno kraško arhitekturo na vzhodnem obrobju Krasa. Samo ime je verjetno izpeljanka latinske besede mons - gora. Fašisti so leta 1923 kraj preimenovali v Mattauno. V Kuusalu se je na današnji dan leta 1930 rodil skladatelj Velio Tormis. Kot pionir združevanja gibalnih prvin z zborovskima petjem, kot avtor več kot 500 skladb, velja za enega najpomembnejših estonskih skladateljev 20. stoletja. Zato prisluhnimo Aboriginski pesmi, ki jo je na festivalu v Marktoberdorfu lani zapel zbor Leioa Kantika Korala z dirigentom Basiliom Astúlezom:
Med velikane španskega baročnega slikarstva sodi Diego Rodriguez de Silva y Velazquez, ki je umrl na današnji dan leta 1660 v Madridu. Kot dvorni slikar se je uveljavil z zgodovinskimi in mitološkimi kompozicijami, ustvaril pa je številne izvrstne portrete. Na današnji dan leta 1915 so britanske sile poskušale z bitko pri Sari Bairju še zadnjič osvojiti Galipoli. Edinost pa je objavila tudi poročilo RoderRode za »Neue Freie Presse«: "Mesto Gorica se deli v dva strogo ločena okraja; zapadni del ob Soči je izpraznjen in se nahaja pod močnim artiljerijskim ognjem Italijanov. " Na današnji dan leta 1945 je zjutraj 700 metrov nad središčem Hirošime eksplodirala prva atomska bomba. Ognjena krogla je planila proti nebu in se spremenila v orjaški oblak, ki se je kmalu izoblikoval v gobo iz plinov, pare in dima. Po podatkih japonskega rdečega križa je umrlo 245 tisoč ljudi, ranjenih pa jih je bilo 150 tisoč. V Postojni se je na današnji dan leta 1950 rodil kulturni in športni organizator ter politik Marijan Suša. Delovno kariero je začel na pošti, nadaljeval na Zavarovalci Sava, sežanskem Jugošpedu, leta 1976 pa se je zaposlil v Kulturni skupnosti Sežana. Bil je prvi direktor Kulturnega centra Srečko Kosovel v Sežani. Ob deseti obletnici centra se je tako spominjal razlogov za smele načrte: Leta 1992 je bil Marjan Suša med ustanovitelji politične stranke Zveza za Primorsko. Márkovščina je gručasta vas v osrčju Podgrajskega podolja, ki leži ob cesti Kozina-Rupa. Vas je dobila ime po cerkvi, posvečeni sv. Marku, saj se je leta 1371 imenovala Capella sancti Marci, leta 1512 pa že De Marcossa in leta 1694 Markouschena. Ime torej prvotno pomeni " naselje ob cerkvi sv. Marka". V Parizu se je na današnji dan leta 1665 kot drugi sin znanega skladatelja rodil Jean-Bapist Lullly. Kralj Louis XIV ga je že kot 12-letnega fanta vključil v zbor benediktinskega samosta Svetaga Hilarja. Leta 1696 je postal kraljevi superintendant za glasbo, 5 let prej pa je napisal svojo najbolj znano skladbo Fanfare. Orekster pariškega Collegium musicim je na snemanju vodil dirigent Rolland Donatte
V Münchnu je na današnji dan leta 1905 umrl slikar Anton Ažbe. Na pobudo Riharda Jakopiča in Ferda Vesela je ustanovil svojo slikarsko šolo, ki so jo obiskovali impresionisti. Na današnji dan leta 1915 so se na vzhodni fronti Rusi umaknili iz Varšave. "Deželni zdravstveni poročevalec dvorni svetnik dr. Celebrini je poročal o zdravstvenih razmerah na Primorskem. Slučaji kolere so, ako se izvzame malo ognjišče v begunskem taborišču v Vrtovčah, v občini Sovodnje, ki je bilo takoj izolirano, le sporadični, "je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. V Dobravljah se je leta 1925 rodil generalpolkovnik Branko Jerkič - Živko. Trileten je moral z družino v emigracijo. Branko Jerkič je bil borec Tomšičeve in Cankarjeve ter druge brigade VDV, ki je prišla prva v Trst. O odhodu Titovih partizanov iz Trsta je v pogovoru z Milošem Ivančičem povedal: Leta 1948 je nadaljeval vojaško šolanje. Leta 1962 je na Sinaju predstavljal Jugoslavijo v poveljstvu modrih čelad. Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom z naslovom Kraške jame: »Medtem ko bo s 15. avgustom Postonjska jama zopet na razpolago obiskovalcem, je Reuterjev dopisnik Cecile Sprigge začel raziskovati trditve iz pisanja rimske Libere stampe o 600 truplih v jamah med skalovjem nad Trstom, ki naj bi jih hladnokrvo ubili Jugoslovani okoli 14, maja. Sprigge je preiskal jamo in »rudnik« blizu Bazovice in izjavil, da vest ne odgovarja resnici.« Marézige so skupno ime za središčno naselje več zaselkov, ki so na temenu in pobočjih Marežganskega hrbta med dolinama Badaševice na severu in potoka Rokave na jugu. Zapis iz leta 1423 navaja ime Mareseghi. Sam izvor imena je nejasen. Verjetno je prevzeto iz romanskega, to pa iz slovanske Marešiti, kar bi pomenilo Mareševi ljudje ali potomci. V Trstu se je na današnji dan leta 1925 rodil dirigent in skladatelj Oskar Kjuder. Ob mizarskem vajeništvu se je na konservatoriju učil violinskega muziciranja. Po zdravljenju v partizanski bolnišnici v Bariju ga je Rado Simoniti uvedel v dirigiranje pri zboru Srečko Kosovel. Po vojni se je vpisal na Akademijo za glasbo. Dirigiral je orkestrom in pevskim zborom, med njimi tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru. Nastanka se je leta 1995 tako spominjal: Zbor je pod Oskarjevo taktirko posnel tudi pesem Slavospev I. in II. prekomorske brigade:
Hans Christian Andersen je umrl na današnji dan leta 1875 v Kopenhagnu. Najprej se je preizkusil v gledališču. Svoje neprijetne izkušnje iz otroštva in dar opazovanja je znal strniti v pravljice, skoraj vse avtobiografske, od Grdega račka do Snežne kraljice. Prilsuhnimo odlomku gramofonske plošče, pravljice Cesarjeva nova oblačila, ko jo je posnel Stane Sever: V Londonu se je na današnji dan leta 1900 rodila Elizabeth Angela Marguerite Bowes-Lyon, kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. V času njene kar 52-letne vladavine so mnoge angleške kolonije postale neodvisne države. Uvedla je razmeroma skromno in od javnosti odmaknjeno dvorno življenje. To se je spremenilo šele po tragični smrti prinecese Diane leta 1997. Ob odprtju opere v Sydneyju je leta 1973 povedala: Z italijanskim vstopom v vojno so bili na soško bojišče poslani tudi slovenski pešpolki. 47. pešpolk je na soško fronto prišel avgusta 1915, njegovo bojišče je bila Doberdobska planota, pozimi je bil pri Šmartinu, spomladi 1916 je sodeloval v ofenzivi na Tirolskem in se vrnil na Sočo avgusta 1916, kjer je branil Flondar in Grmado. Po 11. soški ofenzivi se je bojeval na Tirolskem. V uvodniku z naslovom Ne zavajajte ljudstva je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 pisal: »Pripadnost Trsta Italiji, to je edina točka programa, ki ga danes reakcija v La voce libera prinaša Trstu. Vendar o pripadnosti Trsta odločajo italijanske in slovenske protifašistične množice, ki vedo, da so združeni narodi danes pripravljeni povsod zatreti fašizem in imperializem." Mángart kot gorsko ime izvira iz nemškega osebnega imena Mainhart, starovisokonemško Maganhard, ki je tudi drugje postalo gorsko ime. V Trstu se je na današnji dan leta 1915 rodil baritonist Ivo Anžlovar. Med študijem na Visoki komercialni šoli v Zagrebu se je učil tudi solopetje. Leta 1939 je postal član opere v Ljubljani. Z dramsko obarvanim glasom in z odlično igro je oblikoval veliko srednjih in majhnih vlog. Izkazal se je kot kralj Vladimir v Daliborju Bedricha Smetane. Žal tega posnetka nimamo, vendar v arhivu hranimo dragoceno ploščo s posnetkom opere solistov in orkestra češkega narodnega gledališča. Prisluhnimo baritonistu Vaclavu Bednarju in sopranistki Mariji Podvalovi
Poletje leta 1350 je bila Evropa v znamenju grozot najhujše epidemije kuge. Približno tretjino prebivalstva je pomorila kužna bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe. Posebno so bila prizadeta mesta, kjer so ljudje nesnago metali in zlivali kar na ulice. Zdravilci so bili nemočni. Za očiščenje zraka so uporabljali odišavljeno vodo, prirejali so tudi priprošnje in procesije. Kot domnevne povzročitelje kužne bolezni so preganjali Jude. Na današnji dan leta 1915 se je končala druga soška bitka, ki je po 11 dneh bojev terjala kar 90 tisoč žrtev. Italijani so osredotočili napade na goriško mostišče in na kraško planoto, vendar kljub velikim izgubam niso dosegli nič posebnega: na Krasu so osvojili pas, širok od 200 do 600 metrov, med Martinščino in Grižo, na območju Krna pa jim je uspelo osvojiti Batognico. V Slovenj Gradcu se je na današnji dan leta 1945 rodila zgodovinarka Jasna Fisher. Leta 1969 je diplomirala na Filozofski fakuteti v Ljubljani in leta 1978 uspešno ubranila disertacijo o socialni in politični zgodovini delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889. Zaposlila se je na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, ki ga je od leta 1983 vodila. O Slovenski novejši zgodovini, ki je izšla leta 2005, je povedala: Mágozd je gručasto naselje v južnem delu Posoških Julijskih Alp. Leži na robu zakrasele uravnave pod Krasjim vrhom. Vas je dostopna iz Drežnice. Pod njo je nedaleč od sotočja potokov Muhrenk in Kozjak slikoviti slap Veliki Kozjak. Star zapis iz leta 1409 kraj imenuje Namabisgoden, iz leta 1439 pa že Na mali gosden. Prvotno ime Mali gozd se je prek narečne Maugozd razvilo v današnji Mágozd, ki so ga fašisti preimenovali v Magosti. Spominjamo se znamenitega basista in igralca Ladka Korošca, rojenega na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi. Leta 1980 se je tako spominjal prvih osnovnošolskih srečanj z glasbo: V 30-letni karieri je v ljubljanski operi odigral več kot 100 različnih vodilnih vlog, zablestel pa je predvsem v komičnih vlogah. Kar 416-krat je nastopil kot Kecal v Prodani nevesti. Prisluhnimo arhivskemu posnetku te opere, v duetu nastopata Ladko Korošec kot Kecal in Rudolf Francl kot Janko. Simfoničnemu orkestru RTV Ljubljana dirigira Samo Hubad
V Gorici je na današnji dan leta 1870 umrl gozdar Jožef Koller. Na goriškem gozdnem uradu je s sadikami črnega bora je pogozdil del kraškega sveta med Trstom in Bazovico. Na Goriškem mu je največ uspeha prineslo urejanje Trnovskega gozda. "Na primorski fronti vlada od Krnskega ozemlja do vštevši goriško predmostje, razven artilerijskega ognja in manjših sovražnih napadov, v splošnem mir ," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z najbližjega bojišča prve svetovne vojne. V Potsdamu se je na današnji dan leta 1945 končalo tretje vrhunsko srečanje zavezniških voditeljev Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Sporazumeli so se o načinih demitalirizacije in denacifikacije Nemčije in o temeljih za reparacije povzročene škode. Na današnji dan leta 1990 je nekdanji iraški predsednik Sadam Husein ukazal napad na Kuvajt. Februarja 1991, po bombardiranjih in kopenski ofenzivi, ki jih je proti Iraku vodila najmočnejša vojaška koalicija po drugi svetovni vojni, so se morali umakniti. Iz glavne tarče napadov zalivske vojne, Bagdada, je tedaj poročal Eros Bičič: Na današnji dan leta 1995 je v Kopru umrl revolucionar in španski borec Leopold Caharija. V rodni Nabrežini se je izučil za mizarja, med prvo svetovno vojno so družino pregnali. Po vrnitvi se je takoj pridružil protifašističnemu gibanju, leta 1937 še španskim prostovoljcem. Po 40 letih je tako ocenil to dejanje: Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom in po osvoboditvi Trsta postal major, bil je tudi predsednik koprske občinske skupščine. Lucija je bila do leta 1954 strnjeno solinarsko in kmečko naselje v dolini potoka Fazane. Kraj se je do leta 1961 imenoval Sveta Lucija, tej svetnici je posvečena tudi župnijska cerkev. V Münchnu se je na današnji dan leta 1905 rodil skladatelj Karl Amadeus Hartmann. Po glasbeni akademiji v rodnem mestu je postal znan avangardist. Zaslovel je z instrumentalnimi skladbami, zlasti s simfonijami Kot prepričan socialist ni dovolil izvajanja svojih v času nacistične oblasti. Prisluhnimo odlomku 3. stavka Koncerta za violino in orkester. Violinista in dirigenta Vladimirja Spirakova so na snemanju spremljali Moskovski virtuozi
Na današnji dan leta 1875 je 17 držav podpisalo Metrsko konvencijo in v Sevresu pri Parizu ustanovilo Mednarodni urad za uteži in mere. Takrat je bil določen meter kot 1 desetmilijoninka razdalje od severnega pola do ekvatorja po poldnevniku. Lublin v naših rokah Nemci se bližajo Cholmu v vzhodni Galiciji položaj neizpremenjen Napadi Lahov na Goriškem prenehali, Ofenzivni nemški napadi pri Ypernu, tako je na današnji dan leta 1915 tržaška Edinost strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. Na zahodni fronti pa se je začela prevlada nemških bojnih letal Fokker Scourge . Tržaški Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom Reakcionarna demokracija: »Tu tiči jedro nesporazuma: mi smo za ljudsko demokracijo nove Jugoslavije, vi gospodje okoli La voce libera, Vita nuova, Informatore, Lunedi, pa ste ostanki stare demokracije, ki je skotila fašizem, ki postavlja obrambne zidove proti drugim svetovom, namesto, da bi z dejanji poskrbela, da bi pozabili na vsa ropanja, požiganja, množična ubijanja fašizma.« V Helsinkih se je na današnji dan leta 1975 končala konferenca o evropski varnosti in sodelovanju. Predstavniki 35 držav so podpisali listino o evropski varnosti in sodelovanju, ki je v medsebojno odvisnost postavila načela suverenosti držav ter človekove in državljanske pravice. Tedanji finski predsednik Urho Kekkonen je konferenco tako sklenil: Lôkve so razloženo naselje z gručastim jedrom Krotno vasjo v suhem kraškem podolju sredi gozdov sevrozahodnega dela Trnovske planote, neposredno nad Čepovanskim dolom. Lokve so bile smučarsko središče Goriške ter poletno klimatsko okrevališče. Občnoimenski pomen besede lokva je mlaka. Slovanska beseda loky je pomenila tudi kotanjo z vodo. Fašisti so z vladnim dekretom leta 1923 kraj preimenovali v Crocera Loqua. Danes slavi rock pevka Lara Baruca. V Kopru je odraščala v glasbeni družini. Pri 12-ih je nastopila na prvem festivalu, pri 16-ih je izdala prvenec Hudič izgublja moč. Po maturi je študirala oblikovanje tekstila in oblačil, zaradi glasbene kariere pa se je preusmerila v študij kulturnega managmenta. Leta 2006 je o tržaški predstavi Bakhantke v pogovoru z Armandom Šturmanom povedala Prisluhnimo Larini uspešnici Planet omame
Danes se spominjamo surovega zatrtja slovenskega kmečkega upora leta 1515. Slovenska kmečka zveza spomladi sproži upor, ki se razmahne po skoraj vsem slovenskem ozemlju. Uporniki, ki zahtevajo staro pravdo, zavzamejo precej gradov in in jih zažgejo, plemstvo je prisiljeno bežati. "Po večdnevnem odmoru so prešli zavezniki včeraj med Bugom in Vislo zopet na vsej fronti v napad. Nemške čete so izvojevale zvečer linijo Piaski - Biskupice in železnico, vzhodno odtod." Tako uvodno poročilo tržaške Edinost je bilo na današnji dan leta 1915 le razlaga zatišja na soški fronti. V Dutovljah se je na današnji dan leta 1920 rodil dramatik, publicist in profesor Josip Tavčar. Poučeval je na koprski gimnaziji in v Trstu. Leta 1976 je tri dramska besedila izdal v knjižici z naslovom Utvare. V Radijskem portretu iz niza Primorski kulturni ustvarjalci je tako osmislil tedanji "naš čas": Nota Primorskega narodnoosvobodilnega sveta za ureditev uprave v Trstu in Slovenskem Primorju, tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo o protestni noti vladam Zedinjenih držav in Velike Britanije zaradi postopanja Zavezniške vojaške uprave na zasedenem ozemlju Trsta in Slovenskega Primorja. V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl inženir, akademik Anton Kuhelj. Po končanem šolanju na rodnih Opčinah ter po gimnaziji v Trstu in Kranju je v Ljubljani diplomiral iz elektrotehnike na tehniški fakulteti. Univerzitetno kariero je za krajši čas prekinil, razloge pa je tako strnil: Anton Kuhelj je proučeval je delovanje zakonov aerodinamike in izdelal več letal. Lokávec je razloženo naselje v Vipavski dolini. Ime kaže na na izpeljavo iz pridevnika 'lokavi' v pomenu 'zavit, upognjen, vijugast ' ali iz nepotrjenega občnega imena 'lokava' kot 'močvirni travnik'. Fašisti so kraj preimenovali v Locavizza di Aidussina. V Poznanu se je v pruski družini na današnji dan leta 1900 rodil skladatelj, pedagog in kritik Erich Katz. Leta 1917 je v Berlinu ubranil doktorat o glasbi 17-ga stoletja. Nacisti so ga internirali v Dachau, leta 1939 pa izpustili, ko se je preselil v London, zatem pa v New York, kjer je poučeval. Skupina Dolce Strumento de Hermosillo Sonora je posnela Katzovo suito Pustne pesmi
V času pospešenega ustanavljanja delniških družbe so leta 1872 pod vodstvom Dunajskega bančnega društva ustanovili Trboveljsko premogokopno družbo. Na današnji dan leta 1880 je kupila zagorski in hrastniški rudnik. Danes se spominjamo prve slovenske zdravnice v Trstu. Na današnji dan leta 1895 se je rodila Nada Slavik. Medicino je študirala v Gradcu in leta 1920 promovirala v Pragi. Po specializaciji iz okulistike je delala v tržaški bolnišnici. Skrbela je tudi za otroke Ciril Metodove šole. "V prvi bitki pri Gorici so izgubili Italijani vsega skupaj 80 tisoč mož. Će seštejemo obe števili, vidimo, da je od italijanske bojne armade, ki se ceni na 700 do 800 tisoč mož, padla nekako četrtina pred našimi postojankami, deloma mrtvih, deloma pa za mesece nesposobnih za boj," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 povzela pisanje vojaškega sotrudnika časnika Tagespost. Na današnji dan leta 1935 se je na Reki rodila radijska napovedovalka Marija Pfeifer. Po osvoboditvi zaradi zdravstvenih težav ni mogla nadaljevati šolanja, obiskovala je novinarski tečaj ter delala na reškem radiju in v redakciji časnika La voce del popolo. Leta 1955 se je preselila v Koper, kjer je kmalu zatem začela sodelovati na naši radijski postaji. Tega obdobja se tako spominja: Marija Pfeifer je bila napovedovalka v italijanskem programu naše radijske postaje do konca februarja 1991. Lóg Čezsoški stoji na na nizki terasi na levem bregu Soče, ob vznožju hrbta Polovnika. Občnoimenski pomen besede lőg je 'močvirni travnik ob vodi, deloma porasel z drevesi in gozd blizu naseljenih krajev'. Fašisti so kraj preimenovali v Loga di Oltresonzia. V Ajdovščini se je na današnji dan leta 1920 rodil tenorist Ljubo Kobal. Petje je študiral na ljubljanskem konservatoriju, v operi je v zboru pel od leta 1941, čez dve leti pa že solistične vloge. Dolga leta je bil tudi član Komornega zbora takratnega Radia in televizije Ljubljana. Ljubo Kobal je posnel tudi slovensko narodno v priredbi Vasilija Mirka Še so rožce žalovale. Skupaj z Ileano Bratuš ga je spremljal Komorni zbor RTV z dirigentom Lojzetom Lebičem
Na današnji dan leta 1805 se je v Parizu rodil francoski zgodovinar in politik Alexis de Tocqueville. V Združenih državah Amerike je proučeval politično ureditev. Poudarjal je, da vladavina večine lahko postane prav tako tiranska kot oblast despotov. "Druga bitka na Goriškem končana s porazom in izgubo sto tisoč mož za Lahe," tržaška Edinost je uspeh tako pospremila: "Šele zgodovina bo znala ceniti dejanja naših zmagovitih čet in njihovih voditeljev v tej defenzivni bitki. Neomahljivo in neomajno se nahajajo še vedno tamkaj, kjer so pričakovali sovražnika pred dvema mesecema." V Gabrijelih pri Mokronogu se je na današnji dan leta 1940 rodil odvetnik in politik Danijel Starman. Po pripravništvu v Piranu je delal tudi v koprski Luki, bil je namestnik javnega pravobranilca, zatem pa odvetnik. Leta 1990 je bil kot neodvisni kandidat Demosa izvoljen za poslanca v Zbor občin. Aktivno je sodeloval v polemiki o razdelitvi koprske mestne občine, tudi leta 2006, ko je o tem dejal: Danijel Starman je bil je predstavnik Civilne iniciative za mejo v Istri, odločitve Arbitražnega sodišča v Haagu glede poteka meje ni dočakal. Zatem ko je ameriška križarka Indianapolis v Tinian na Marianskem otočju pripeljala atomsko bombo, jo je na današnji dan leta 1945 s torpedom potopila japonska podmornica. Poljubínj je gručasto naselje v vzhodnem delu Tolminske kotline. Zapis iz leta 1377 navaja ime Poglubin. Izvorno svojilni pridevnik hipokoristika Libin, ki sodi k slovanskemu osebnemu imenu Lubomisilj, Lubogoj in Lubomir, izhaja iz slovanske besede ljub, drag. Na otoku Chios se je na današnji dan leta 1925 rodil skladatelj in mirovnik Mikis Theodorakis. Kot mlad fant se je pridružil grškemu odporniškemu gibanju, po vojni je študiral na atenskem konservatoriju, leta 1954 je dobil štipendijo za izpopolnjevanje v Parizu, čez tri leta je zmagal na Soštakovičevem tekmovanju v Moskvi. V času polkovniškega državnega udara so ga zaprli. Z gladovnimi stavkami in podporo svetovno znanih kulturnikov je dosegel, da so ga aprila leta 1970 osvobodili. Izselil se je v Pariz. Skladateljsko je Mikis Theodorakis vsestranski, znani sta njegovi operi Elektra in Antigona, omenimo še simfonije in filmsko glasbo, svetovno znan je postal s filmom Grk Zorba
Ibn al-'Arabi se je rodil na današnji dan leta 1165 v Murciji v južni Španiji, odraščal pa je v Sevilli, kjer je začel študirati Koran in doživljal mistična srečanja z Jezusom, Mojzesom in Mohamedom, kar je opisal v znameniti knjigi Klop modrosti. Pisec utopičnega romana v dveh delih Komična zgodovina držav in imperijev ter potovanje na Luno in Sonce Cyrano de Bergerac je umrl na današnji dan leta 1655 v Parizu. "Pod zaščito včeraj zjutraj zapričetega streljanja artiljerije na debelo, so napadli Italijani vnovič doberdobsko planoto z ojačenimi silami. Naskok se je izjalovil ob še večjih izgubah, kakor prejšnji," tako je tržaška Edinost prenesla uradno sporočilo avstroogrskega generelštaba na današnji dan leta 1915. "Poziv Japoncem, da se brezpogojno predajo," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Londona, po katerem so Japonci prvič točno zvedeli, kaj pomeni »brezpogojna kapitulacija«, saj so dobili opozorilo, da bo sledilo popolno uničenje Japonske, če ne bodo sprejeli zavezniških pogojev. V Ljubljani je na današnji dan leta 1978 umrl pesnik, esejist in jezikoslovec Božo Vodušek. Delal je kot odvetnik in sodnik. Po vojni je na Inštitutu za slovenski jezik vodil leksikološko sekcijo. Voduškove pesniške prvence uvrščajo v mlajšo generacijo ekspresionistov, poznejša dela, posebno zbirka Odčarani svet, pa kažejo na izrazit eksistencializem. Leta 1984 je tako pripovedal, kako nastaja pesem: Livék leži na visokem razvodnem prevalu med Kukom na vzhodu in Matajurjem na zahodu. Občnoimenski pomen besede 'lívek' je lijak in majhna ponikva, vendar ime Lívek verjetno temelji na danes že pozabljenem zemljepisnem pomenu te besede, povezanem z razlivanjem, na kar smo opozorili že z lego vasi na razvodnem prevalu. V Leipzigu je na današnji dan leta 1750 umrl skladatelj Johan Sebastijan Bach. Glasbena družina mu je že kot otroku dala temeljito izobrazbo, tako je že leta 1703 postal član orkestra vojvode Johanna Ernsta v Weimarju, od leta 1723 pa je delal v Leipzigu. Do popolnosti je razvil slogovne značilnosti baročne glasbe. Moskovski virtuozi nam bodo sedaj zaigrali 3. stavek iz Bachove suite številka 3, Gavotta
Habsburžani so prva posestva v Istri dobili kot dediči goriških grofov leta 1366, petnajst let pozneje je bil njihov Trst. Beneška serenissima je na današnji dan leta 1375 z odlokom dovolila Istranom odgovarjati na napade. Turki - skupni sovražnik so kmalu zatem za polna 4 desetletja pomirili nesoglasja med Habsburžani in Benečani. Na današnji dan leta 1910 so v Dekanih ustanovili Lovsko-strelsko društvo za Istro. O tem podrobneje dolgoletni tajnik Lovske družine Šmarje, Viktor Pucer: V Grahovem pri Cerknici se je na današnji dan leta 1915 rodila igralka Ančka Levar. Leta 1935 je debitirala v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je igrala v Beogradu, od 1964 do upokojitve pa v ljubljanski Drami. V arhivu hranimo posnetek monologa Agnese iz Molierove Šole za žene: Nov, brezuspešen napad Italijanov na doberdobsko planoto. Srdita kanonada na Goriškem. Edinost je na današnji dan leta 1915 še pisala: "Noč in dan so napadali Italijani na vsej fronti neprestano z največjo srditostjo. Danes ob jutranjem svitu so bile prvotne postojanke zopet brez izjeme v posesti junaških branilcev. Eden naših letalcev je obmetal Verono z bombami. " "Laburistična zmaga - izraz demokratičnih teženj angleških ljudskih množic. Churchill podal ostavko," je na današnji dan letta 1945 poročal Primorski dnevnik:« Rezultat angleških volitev je svetovna senzacija. Sami laburisti so v najboljšem slučaju računali s skromno zmago.« Lípa je gručasta kraška vas ob vznožju Trstelja. Občnoimenski pomen slovenske besede lípa je drevo Tilia. Lípa je prvotno domnevno edninska beseda, ki ne označuje ene same lipe, temveč lipov gozd. Enako velja za krajevna imena Vŕba, Brést, Dób in Hrást. Fašisti so kraj preimenovali v Lippa di Comeno. Spominjamo se tudi na današnji dan leta 1915 v Firenzah rojenega tenorista Maria del Monaca. Šele na Rossinijevem konservatoriju v Pesaru se je posvetil petju. Debitiral je v milanski Scali leta 1940 kot Pinkerton v Puccinijevi operi Madam Butterfly, zaslovel pa je z Verdijevim Otellom. Leta 1960 se je Mario del Monaco tako spominjal medvojne peripetije: Prisluhnimo ariji Romea istoimenske opere Rome. Tenorista Maria del Monaca je spremljal ansambel Concerts Lamoureux
Na današnji dan leta 1875 se je v Kesswilu rodil švicarski psiholog in psihiater Carl Gustav Jung. Sodeloval je s Sigmundom Freudom, leta 1912 sta se razšla, Jung pa se je posvetil kompleksni analitični psihologiji. V razvoju osebnosti je velik pomen pripisoval tudi kolektivni podzavesti, izoblikovani v zgodovinskem razvoju. Kolektivna podzavest se pojavlja v arhetipih, kot so miti, bajke in verska izročila. "Na Goriškem močen topovski ogenj. Obupni napadi na doberdobsko planoto krvavo odbiti." Tržaška Edinost je na današnji dan leta 1915 še zapisala: "Na fronti ob Soči se je razvoj naše ofenzive v oddelku Krna in kraške planote nadaljeval. Ne oziraje se na načrt sovražnika, da bi s protinapadi odrezal naše levo krilo od soških mostov, smo obdržali vse prvotne postojanke in na nekaterih točkah znatno napredovali. Italijani so zaseli Palagružo." Praznik enotnosti na razvalinah fašizma. Tako je sredin Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Trsta ob drugi obletnici padca fašizma: "Ljudstvo zahteva samo svoje pravice: odstranitev fašistov, mir, delo in kruh.« Z deklaracijo iz Potsdama pa so zavezniki zahtevali japonsko predajo. Ameriška križarka Indianapolis je v Tinian na Marianskem otočju pripeljala atomsko bombo. Lepéna je naselje samotnih kmetij, ki leži v ledeniški dolini sredi visokih gora Posoških Julijskih Alp. Okoli 100 metrov visoki dolinski prag jo deli na spodnji in zgornji del. Nekdanje ime Lepenina voda je bojda izpeljano iz slovenske besede 'lepen', v rodilniku 'lepéna' v pomenu "velik rastlinski list", kar je osnova tudi za nekatera poimenovanja rastlin z velikimi listi, naprimer lepénj v pomenu lapuh. Piran je tudi svojstveno filmsko mesto. Na današnji dan leta 1985 ga je obiskal italijanski filmski zvezdnik Marcelo Mastroianni. Takega dogodka seveda Neva Zajc ni mogla zamuditi, zato prisluhnimo odlomku iz arhivskega magnetofonskega zapisa: Pino Massara nam bo zapel skladbico Mastroianni
Besedilo Nove zaveze so združili v dokončno celoto po letu 70, domnevno na območju Palestine in Sirije. Zbirka evangelijev izčrpno poroča o življenju, delovanju in naukih Jezusa Kristusa v Sveti deželi. "Popolni neuspeh drugega splošnega laškega napada na soški fronti. Rajd našega brodovja ob italijanskem obrežju. Zmagovito prodiranje zveznih čet proti Rusom. Brezuspešni napadi Francozov," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. Na današnji dan leta 1942 se je na Opčinah rodila kostumografinja Marija Vidau. Po srednji industrijski šoli se je zaposlila v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Zatem je v Rimu končala akademijo, smer kostumografija, se izpopolnjevala v Združenih državah Amerike in kasneje tudi samostojno razstavljala. Leta 1983 je prejela Borštnikovo nagrado za kostume v drami Moliere Mihaila Bulgakova, kar je tako komentirala: Gorica se junaško brani, tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 poročal: "Ko so zavezniške oblasti izdale ukaz, da se morajo odstraniti vsi napisi z zidov, ki so izražali srečo in hvaležnost Titovi vojski, ki je osvobodila Gorico, so ljudje že naslednjega dne po izložbah postavili Titove slike in jih okrasili z najlepšim cvetjem.« Láže je gručasta vas v severovzhodnem delu Slavinskega ravnika. Sredi 16. stoletja so tržaški škofje prodali Lipico Avstrijcem, kmete razlastili in jih preselili v Laže. Ime je nastalo iz Lazane, množinskega prebivalstvenega imena iz občnega imena 'laz' v pomenu 's travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem'. V Moskvi je na današnji dan leta 1955 umrl skladatelj Isaak Osipovič Dunayevsky. Skladateljsko se je posvetil opereti in scenski ter filmski glasbi. Prisluhnimo pesmi Veseli veter iz istoimenskega filma. Altisko Bogdano Stritar je na snemanju spremljal harmonikar Janez Kuhar
Na današnji dan leta 1775 se je rodil Eugene François Vidocq. Zaradi prestopništva so ga v mladosti zaprli. Kasneje se je odločil, da bo najprej policijski zaupnik, zatem pa inšpektor, ki je s pridom uporabljal svoje nekdanje izkušnje, tako da je leta 1811 postal vodja francoske varnostne službe. Velika uspešnica so bili njegovi Spomini. "Bitka pri Gorici še ni končana. Proti goriškemu predmestju so naperili Italijani včeraj mogočen artiljerijski ogenj. Napad na Sabotin je bil odbit. V predzem1ju Podgore leži na stotine sovražnih trupel. Ob srednji Soči so se vršili le topovski boji," tako je poročala Edinost na današnji dan leta 1915. V Malem dolu pri Komnu se je na današnji dan leta leta 1920 rodil generalmajor Rudi Kodrič - Branko. Leta 1973 se je tako spominjal kljubovanja fašističnemu zatiranju: Leta 1942 je iz italijanske vojske pobegnil k partizanom Kraške čete. Sledila je bleščeča vojaška kariera v štabu devetega korpusa, bil je politkomisar 31-e divizije. Po vojni je bil diplomat, zatem je v Sežani vodil občinsko skupščino in sklad za obnovo Štanjela. "Ob sodelovanju ljudstva skrb za naše kmetijstvo," tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 poročal, da je Kmetijski odsek tržaškega okrožja predložil Zavezniški vojaški upravi poročilo o svojem poslovanju: »Iz vseh navedenih podatkov izhaja, da bo naše gospodarstvo uspevalo edino na ta način, da se ljudstvu dovoli, da ga upravlja samo brez raznih diktiranih kmetijskih ustanov.« Lazarét je bil bolnišnica za okužene z gobavostjo in kugo. Staro tržaško bolnišnico za kužne bolezni so zaradi razširitve pristanišča porušili in leta 1870 zgradili novo na območju med dolino Svetega Jerneja in Tankim rtičem. Po razpadu Avstroogrske so italijanske oblasti stavbo preuredile v vojašnico, danes pa je kompleks namenjen letoviščarjem. V New Yorku se je na današnji dan leta 1970 v družini izseljencev iz Portorica rodila pevka, plesalka, igralka, oblikovalka in modna kreatorka Jennifer Lynn López. Po končani Barchovi plesni šoli je začela nastopati tudi kot pevka, ki je združila latinsko-ameriško in pop glasbo. Leta 1995 je v Hollywoodu posnela prvi film 'Money Train', zaslovela pa je čez dve leti, s filmsko upodobitvijo znamenite pevke Selene. Tedaj je posnela tudi prvo zgoščenko. Prisluhnimo pesmi Let's get loud
Na današnji dan leta 1370 se je v Kopru rodil humanist, pedagog in zgodovinar Peter Pavel Vergerij starejši. Študiral je na univerzah v Padovi, Firencah in Bologni. Njegovo najpomembnejše delo je obširen učni načrt za mladeniče plemiških družin, o čemer je pisatelj in knjižničar Mako Appolonio povedal: V Trstu se je na današnji dan leta 1785 rodil tiskar in založnik Janez Marenig. Že kot mlad fant se je v Livornu izučil tiskarstva, delal je tudi v Firencah in leta 1824 začel delati v tiskarni Gašperja Weisa na tržaškem borznem trgu. Od slovenskih izdaj omenimo 'Kratki zapopadnik lepih čudežov velkiga patriarha svetega Jožefa, ki so se zgodile v cerkvi svetega Jurija v Ricmanjih', in 'Molitvene bukve za use perložnosti inu potrebe'. Na današnji dan leta 1915 je avstroogrska vojska brez boja del zgornjesoške doline okoli Kobarida, Žage in Bovca prepustila italijanski vojski, ki je že 23. maja zasedla Ježo, Kolovrat, Korado, Brda in Kambreško. Na današnji dan leta 1965 je bil v tržaški občinski svet izvoljen Dušan Hreščak. O tem, za Slovence zgodovinskem dogodku, je Milan Pahor povedal: Landól je gručasto naselje, ki leži na blagi vzpetini na nizkem razvodnem območju na severu Spodnje Pivke. Skozi Landól je od rimskih časov do srede 18. stoletja vodila glavna cesta iz Ljubljane v Trst, ki se je je oprijelo ime 'jamborna cesta'. Marko Snoj, avtor Etimološkega sloverja slovenskih zemljepisnih imen, izvor imena tako pojasnjuje: / Fašisti so kraj preimenovali v Landolo. V Utrechtu se je na današnji dan leta 1825 rodil skladatelj, organist in dirigent Richard Hol. Iz klavirja je diplomiral na konservatoriju rodnega mesta, v Utrechtu pa je več desetletij skrbel za glasbeno življenje mesta. Zaslovel je z zborovskimi skladbami, njegove simfonije pa so ležale v predalu do 20. stoletja. Prisluhnimo Elegiji za čelo in orgle Saidjah, ki sta jo posnela Herre-Jan Stegenga in Gert Oost
V Montagnani pri Padovi se je na današnji dan leta 1800 rodil Anton Friderik Lindner, začetnik moderne speleologije. Po študiju na dunajski politehniki je končal še rudarsko akademijo v Kremnici na Slovaškem. V Trstu je ocenjeval rentabilnost kopanja rjavega premoga pri Lipici in v Vremski dolini. Tako se je seznanil z geologijo Krasa in raziskoval možnost izrabe ponikalnice Reke za tržaški vodovod. "Ob robu planote pri Doberdobu in v goriškem predmostju je divjala bitka ves dan. Zvečer se je sovražniku posrečilo zavzeti hrib Sv. Mihaela. Krilni napad z Razvalinske višine, vzhodno od Zagraja, je vrgel sovražnika nazaj. Ker so naše čete obdržale tudi ves jugozapadni rob planote in so v goriškem predmostju krvavo odbile vse sovražne napade, " je na današnji dan leta 1915 poročala Tržaška Edinost. Spremeniti vojni stroj v orodje miru, tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročila iz Potsdama o govoru ameriškega predsednika Harryja Trumana: »Ne smemo pozabiti, da smo stopili v borbo za mir in blagostanje človeštva.« V Trstu se je na današnji dan leta 1955 rodila namiznoteniška igralka in trenerka Sonja Milič. Po maturi na Trgovskem tehniškem zavodu Žiga Zois je leta 1982 diplomirala na tedanji Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani. V namiznem tenisu je začela tekmovati leta 1969, in sicer za zgoniški Kras. Uspešno je tekmovala polnih 15 let. Leta 1985 je v repenski dvorani z ekipo Krasa drugič osvojila naslov italijanskih državnih prvakinj in občutke primerjala z razpoloženjem, ki je vladalo ob osvojitvi prve lovorike leto prej: Lábor je istrska gručasta vas na jugu Šavrinskega gričevja v zahodnem delu Bošteranskega hrbta. Izvorno množinska oblika občnega imena lábora je "konglomeratna kamnina iz zaobljenega grušča, med seboj zlepljenega z vezivom, glino". Na današnji dan leta 1870 je na Dunaju umrl Josef Strauss. Sin in brat znamenitih skladateljev je najprej delal kot inženir in oblikovalec. Šele leta 1840 se je pridružil družinskemu orkestru. Z bratom Johannom je skladal valčke in polke, med katerimi je najbolj znana "Pizzicato Polka", ki nam jo bodo zaigrali simfoniki RTV pod taktirko Antona Nanuta
Sudanska država Gana, ki so jo morda leta 770 ustanovili Berberi, je bila okoli leta 850 na vrhu politične moči. Glavno mesto je bilo postavljeno na stičišču trgovskih poti s soljo in z zlatom, na južnem robu Sahare, in bilo obenem končna postaja karavan iz Maroka. Veliki boji pri Gorici in na robu doberdobske planote se nadaljujejo z vso srditostjo. Napadi italijanov na Primorskem povsod odbiti. Ob srednji Soči, v ozemlju Krna in na koroški meji artilerijski boji. Tako je sredina Edinost 21. julija leta 1915 naslovila poročila z avstrijsko-italijanskega bojišča. Na današnji dan leta 1924 se je v Šempolaju rodil pisatelj Alojz Rebula. Za literaturo ga je na goriški gimnaziji navdušil Jožko Bratuž. Po vojni je v Ljubljani študiral klasično jezikoslovje. Zatem je dobrih 40 let v Trstu poučeval grščino in latinščino. Ves ta čas je literarno ustvarjal. Leta 1990 je Alojz Rebula po literarnem večeru v izolski knjižnici takole opredelil vpliv antike in preteklosti na svoje literarno ustvarjanje: Partizanski duhovniki gredo pravo pot, tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz ljubljanskega kongresa Osvobodilne fronte, na katerem so govorili tudi štirje duhovniki o perečih političnih vprašanjih. Krómberk se je kot razpotegnjena vas na blagem prevalu med gozdnatim Panovcem in pobočji Škabrijela, v srednjem veku imenoval Stran ali Stranje, v pomenu "stran gore, reber". Današnje ime izvira iz plemiškega priimka Kronberg, kar je nemška različica italijanskega imena grofov Coronini. V Gažonu se je na današnji dan leta 1930 rodil harmonikar Albin Grižon. Po italijanski osnovni šoli je doma kmetoval, od leta 1958 je do upokojitve leta 1990 delal v Tomosu. Oče je 10-letnemu fantu kupil najprej ustno, zatem pa še "ramoniko trieštino", s katero je Albin obredel celo Istro in igral skoraj na tisoč porokah, ki se jih je tako spominjal s pesmijo Roži Rožana ti nisi sama:
Neveljaven email naslov