Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
Babilonci so imeli okoli leta 600 pred našim štetjem že dobro razvit sestav za pisanje števil, tedaj so Hindujci razvili mestni desetiški sestav, ki ga uporabljamo še danes, prazno mesto pa so označili z majhnim krogcem. Arabci so ga prevzeli v 9. stoletju, indijsko besedo za odsotnost količine 'sunja' so prevzeli kot 'sifr'. To so v latinščino najprej prevedli kot 'zephirum', ki je potem v angleškem prevodu postala 'cipher' in 'zero'. Roland Garros se je že kot študent elitne pariške poslovne šole posvečal letalstvu. Ko se je začela prva svetovna vojna, je vgradil strojnico Hotckiss, tako da je streljala skozi polje vrtečega se vijaka. 1. aprila 1915 je sestrelil nemško izvidniško letalo albatros BII, toda 19. aprila je bil sestreljen in zasilno je pristal na nemški strani. Ostanke letala so skrbno prepeljali v poveljstvo, kjer jih je preučil Anthony Fokker, ki mu je ogled naprave omogočil nadaljnji razvoj sinhronizacijskega sistema za strojnico. V Kranju se je na današnji dan leta 1920 rodil ekonomist in publicist Ljubo Sirc. Med drugo svetovno vojno je bil v partizanih, po vojni pa prevajalec, zaradi česar je bil na Nagodetovem procesu obsojen na 12-letno zaporno kazen. Zatem se je preselil v Veliko Britanijo, kjer je kasneje na univerzi v Glasgowu predaval mednarodno ekonomijo in vodil Center za proučevanje komunističnih gospodarstev v Londonu. Leta 1992 je kandidiral na predsedniških volitvah na listi Liberalne demokracije, ko je dejal: "Vsak dan nove zmage naše vojske, Nemčija prerezana na dvoje, Zadnji boji v Vzhodni Prusiji," tako je poročal Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945. Objavil je tudi prispevek dopisnika Damjana z naslovom Zločini in grozodejstva zadnje ofenzive niso zlomili borbene morale primorskega ljudstva, ki je... pripravljeno žrtvovati vse žive in gmotne sile za naš IX. Korpus, da bi čimprej vkorakal v Trst in Gorico.« Dréžnica je slikovita vas na plodni uravnavi iz fliša in morenskega gradiva, v podgorskem, amfiteatrsko oblikovanem svetu pod Krnskim pogorjem. Prvi zapis sega že v leto 1178 z imenom Brežnica. Ime je izpeljano iz slovanske besede drezga - gozd, Drežničani so prvotno prebivalci gozda. Dréžnica je bila pod fašisti Dresenza. Na današnji dan leta 1990 smo pred prvim krogom predsedniških volitev v naši oddaji "Od 1 do 3" gostili kandidata in predsednika Demosa, Jožeta Pučnika, ki je takole odgovoril na vprašanje, ali je možna narodna umiritev oziroma sprava v Sloveniji: Pod svobodnim soncem bomo skoraj 5 minut s skupino Agropop
Jožefinske reforme so močno okrnile položaj cerkve v avstroogrskem cesarstvu, zato je cesar Franc Jožef na današnji dan leta 1850 izpolnil zahteve škofovske konference. Odpravil je razvpiti "placet regii", ki je predpisoval vladarjevo soglasje za razglašanje dopisov cerkvenih predstojnikov. Armenski hajduki ali fedajini so po kurdskih vdorih in pokolih turške konjenice organizirali samobrambo, na današnji dan leta 1915 so uporniki zasedli mesto Van v vzhodni Anatoliji, kjer so stoletja složno živeli muslimani in Armenci. Armenski rovolucionarni komite je namreč pričakoval prihod ruske armade, ki naj bi omogočila ustanovitev Neneodvisne armenske države. Sledil pa je turški genocid. V Bandungu so se na današnji dan leta 1955 sestali predstavniki 6-ih afriških in 23-ih azijskih držav, da bi oblikovali cilje skupnega protikolonialnega boja, s čimer so praktično utemeljili gibanje neuvrščenih. Dragónja je vas, ki leži ob robu naplavnih ravnic potoka Drnice in reke Dragonje ter na vznožju flišnega gričevja, ob cesti Koper-Buje. Sestavljajo jo zaselki Gočan, Križišče-Sečovlje, Stena, Rota, Pesjanci, Ruda, Slami in Vuki. V antiki so Dragonjo imenovali Argao, v ablativu, latinskem sklonu, ki izraža izhodišče, tudi Argaone, kakor je bilo ime zapisano že leta 670. Marko Snoj v etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen piše, da je ime nastalo iz slovanske besede Dorgóna. Danes se spominjamo očeta relativnostne teorije in utemeljitelja sodobne fizike. Na današnji dan leta 1955 je v Princetonu umrl Albert Einstein. Na politehniki v Zuerichu je študiral matematiko in fiziko. Kmalu po poroki z matematičarko Milevo Marič iz Novega Sada je Einstein v Zurichu postal izredni profesor, leta 1914 pa direktor Kaiser Wilhelmovega inštituta v Berlinu. Kmalu zatem, ko je postal član pruske akademije znanosti, se je leta 1933, iz protesta proti nacizmu, izselil v Združene države Amerike, kjer je delal na univerzi v Princetonu. Leta 1930 je Albert Einstein tako razmišljal o možnostih radia: Leta 1905 je objavil specialno, čez devet let pa še splošno teorijo relativnosti. Pojasnil je zakon fotoelektričnega efekta s pomočjo kvantne teorije; leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado. Prisluhnimo še skladbici Einstein a go go in skupini Pokrajina
Matija Valjavec - Kráčmanov je po študiju slavistike in klasične filologije na Dunaju delal kot suplent na varaždinski gimnaziji, ko je leta 1855 izdal pesniško zbirko, ki so jo Ljublanske novice na današnji dan tako ocenile: "Gospod Matija Valjavec ni novinec na slovenskem Parnasu. Ker je velik del teh pesem, ki so v ti knjižici v en venec zbrane, prjatlom slovenske poezije že znan, nam ni treba, starega znanca, čeravno še mladega pesnika, tako na drobno pretresati, kakor neznanega novinca". "Na karpatski fronti ničesar posebnega, Nemški zrakoplovi na Angleškem," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Ruske izgube v Karpatih označujejo celo v Petrogradu kot zelo velike." Pri Vinici je na današnji dan leta 1945 prišla na slovensko ozemlje 5. prekomorska partizanska brigada. Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 uvodno pozornost namenil Pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki so jo podpisali v Moskvi med obiskom predsednika ministrskega sveta, maršala Josipa Broza Tita in ministra zunanjih zadev, gospoda Ivana Šubašiča. V Kopru je na današnji dan leta 1975 umrl baletni plesalec, pedagog in koreograf Stanislav Hiti. Oče ga je v Ljubljani poslal v uk za avtomehanika, vendar ga je pritegnilo gledališče. Postal je član baleta ljubljanske opere. Po osvoboditvi se je leta 1948 poročil z Vuko Kumar, s katero sta od leta 1949 v Kopru vodila baletno šolo. Leta 1995 se ga je Vuka Kumar tako spominjala: Drága je zemljepisni pojem, ki označuje stransko dolino, saj je občnoimenski pomen besede drága manjša, ožja dolina, dol, kotanja, v Primorju tudi morski zaliv. Na Slovenskem je tako poimenovanih 8 naselij. Med njimi je tudi manjša vas v Spodnji Vipavski dolini. Draga je tudi vas nad dolino Glinščice. Drágo so fašisti preimenovali v Val Santamarina. V angleškem Bathu je na današnji dan leta 1960 zaradi posledic prometne nesreče umrl komaj 21-letni rock pevec in kitarist Raymond Edward "Eddie" Cochran. Že kot mlad fant je klavir zamenjal s kitaro. Po preselitvi družine v Kalifornijo je ustanovil ansambel, ki je leta 1956 nastopil v filmu s pesmijo Twenty Flight Rock, v zgodovino rocka pa se je zapisal z zdaj že zimzeleno "C'Mon Everybody", ki ji bomo prisluhnili iz arhivske plošče
V Ljubevči pri Idriji se je na današnji dan leta 1810 rodil notar Janez Premerstein. Leta 1856 je postal notar v Tolminu, kjer je bil med soustanovitelji čitalnice. Z govori o nujnem znižanju davkov je sodeloval na taborih v Vižmarjih in Tolminu. "Izjalovljeni ruski napadi ob Uzoškem prelazu, sicer v Karpatih v splošnem mirno," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z vzhodne fronte prve svetovne vojne. Zanimivo, da Edinost ni poročala o avstroogrski zavrnitvi italijanskih ozemeljskih zahtev za ohranitev nevtralnosti. Na današnji dan leta 1945 so enote Rdeče armade začele krvavo bitko za Berlin, ki ga je branilo pol milijona nemških vojakov. Ti so hiše spremenili v bunkerje in se gibali po kanalizaciji. General Žukov je v ofenzivo krenil z dvesto divizijami, ki so do zmage utrpele več kot 361 tisoč žrtev. Na današnji dan leta 2000 je umrl pedagog Milan Marušič. V Portorožu je končal učiteljišče in delal na šoli v Krkavčah, zatem je v Ljubljani študiral pedagogiko in psihologijo. Polnih 14 let je kot ravnatelj vodil koprsko gimnazijo. Ob svoji 70-letnici je v samozaložbi izdal knjigo Korenine slovenske šole v Istri. Pet let prej je ob 170-letnici osapske šole tako opisal njene začetke: Dórnberk je velika gručasta vas v Spodnji Vipavski dolini. Najstarejši zapis že leta 1086 omenja Dorinberg. Vas se je do leta 1952 imenovala Záli Hrib. Naselje je poimenovano po gradu, katerega ime je zloženo iz srednjevisokonemške besede 'dorn' v pomenu 'trn in breg, gora, hrib' in torej prvotno pomeni 'trnov hrib'. Dórnberk so fašisti preimenovali v Montespino. Na današnji dan leta 1900 se je v Ljubljani rodil basist Tone Petrovčič. Ob 50-i umetniški obletnici je leta 1965 tako pojasnil vzroke svoje poklicne odločitve/ ga-506 Leta 1934 je postal član Slovenskega vokalnega kvinteta, leta 1950 pa član znamenitega Slovenskega okteta, s katerim je prepotoval svet. Bil je operni solist. Tone Petrovčič je posnel tudi slovensko narodno Preljubo veselje, spremljal ga je harmonikar August Stanko
V Gniglu pri Salzburgu je na današnji dan leta 1845 umrla baronica in Napoleonova spremljevalka, Eva Lucija Cecilija Viktorija Krauss. Po zmagoviti bitki v Austerlitzu so Napoleonu v Schonbrunu priredili slavje s plesom, kjer je spoznal Emilijo. Odtlej ga je spremljala na vseh vojaških pohodih po Evropi, ko je bil ranjen v bitki pri Regensburgu, je bila njegova vestna negovalka. Zapustil ji je bogato rento, vendar je baronica umrla v revščini z vzdevkom 'pasja baronica'. Bogdan Novak, avtor romana, je njej povedal: Na današnji dan leta 1900 so v Parizu slovesno odprli slovito Mednarodno razstavo, na drugi strani Atlantika pa organizirali avtomobilsko dirko na 500 milj. Zmagal je avtomobil na električni pogon, ki je za pot porabil natanko dve uri. Na današnji dan leta 1915 se je začel kopenski del operacije v bitki za Gallipoli. Antanta je združila moči za zasedbo Carigrada, s čimer bi omogočila stik skozi Dardanele v Črno morje z rusko armado. Britanci so angažirali skoraj pol milijona vojakov iz Avstralije in Nove Zelandije, Francozi so prispevali dve diviziji, na drugi strani sta Turkom priskočili na pomoč Nemčija in Avstro-ogrska. Otto Liman von Sanders, nemški general, ki se ga je oprijel vzdevek 'galipolijski lev', je uspešno reorganiziral turško vojsko in se z zavezniki uspešno branil. "Bomba v Rimu, Nova Jugoslavija bo znala braniti pravice njenih narodov do Trsta, Primorske in Istre." Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 uvodno pozornost namenil incidentu v Rimu, ko so iz vrst fašističnih demonstrantov vrgli bombo na poslopje Jugoslovanske vojaške misije. Dólnji Zemón je vas, ki leži sredi ilirskobistriške kotline. V kraju je ohranjen manjši srednjeveški grad, na jugovzhodni strani je gradišče iz železne dobe. Etimološko izhaja krajevno ime iz 'zemljin' v pomenu 'zemeljski'. Tako je ime prvotno omenjalo zemeljski okop ali trdnjavo. Greta Garbo ali Greta Gustaffson je umrla 15. aprila 1990 v New Yorku. V Hollywoodu jo je odkril Mauritz Stiller, do leta 1941, ko se je umaknila iz javnosti, je igrala v ameriških filmih. Greta Garbo je tako postala ameriški simbol, imenovali so jo Boginja. Mnogi se je spominjajo po številnih filmih, v zvezdniško orbito pa je bila izstreljena leta 1935 s filmom Ana Karenina. Prisluhnimo skladbi iz filma Ninočka v izvedbi orkestra Jacka Wolfa
Na današnji dan leta 1895 ob 23. uri in 17 minut je močan potresni sunek poškodoval okoli desetino zgradb v Ljubljani, po nekaterih podatkih je terjal 10 žrtev. Za učinkovito prenovo je poskrbel župan Ivan Hribar, ki je obnovo izkoristil za nov razvojni premik mesta po načrtih arhitekta Maxa Fabianija Medtem ko so britanske enote na današnji dan leta 1915 z zmago v bitki pri Shaibi zaustavile turško ofenzivo v Mezopotamiji, so nemške podmorniške enote s torpedom v Severnem morju zadele dansko trgovsko ladjo Katwijk, ki so je potopila. Na današnji dan leta 1945 je britanska vojska zasedla Arnhem, ameriška pa je zasedla Nurenberg in Stuttgart, njihovo letalstvo je bombardiralo Tokyo in poškodovalo cesarsko palačo. Na današnji dan leta 1950 se je v Ljubljani rodil pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih. Že med študijem je na priporočilo profesorja Jožeta Pirjevca leta 1971 izdal pesniški prvenec Uran v urinu, gospodar. Za zbirko Jambi je prejel Prešernovo nagrado. Po dobrih treh desetletjih se je tako spominjal znamenitega obdobja študentskih uporov: V Postojni se je na današnji dan leta 1965 rodil atlet Borut Bilač. Bil je prvi Slovenec, ki je preskočil 8 metrov. Na olimpijskih igrah v Barceloni je leta 1992 zasedel 9. mesto, na evropskem prvenstvu v Splitu pa je osvojil bronasto odličje. Svojo soprogo Brito je tako opisal: Dólnje Vréme je vas na severnem pobočju Vremske doline. Izvor krajevnega imena Vréme je nejasen. Morda je sorodno z ruskim krajevnim imenom Veremen, ki lahko izvira iz praindoevropske besede "uers" v pomenu "vrh gora", iz česar je staroindijska beseda 'vársman' v pomenu "višina, najvišji del, konica". V Ljubljani je na današnji dan leta 1995 umrl skladatelj in dirigent Radovan Gobec. Maturiral je v Mariboru. Partizanom se je priključil leta 1942 in se uveljavil kot skladatelj partizanskih pesmi. V arhivu hranimo pričevanje o nastanku Pesmi o svobodi: Po študiju se je posvetil orkestralni glasbi, napisal je kar 12 simfonij, 7 scenskih del ter kar 142 zborovskih skladb. Prisluhnimo pesmi Hej brigade, ki jo poje Tržaški partizanski pevski zbor
Na današnji dan leta 1735 se je v Ljubljani rodil Marko Pohlin, razsvetljenec iz rodu bosonogih avguštincev. Izdal je okoli 20 knjig, 10 pa jih je zapustil v rokopisu. S Kraynsko gramatiko iz leta 1768 se je začela doba preporoda in deloma razsvetljenstva na Slovenskem. "Ruska alkoholna prepoved," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročilo Secola iz Milana: "Poraba »kolinske vode« je močno poskočila. Reveži se zadovoljujejo z denaturiranim špiritom. Da prepreči, da bi žganjepivci potolažili svoje grlo in dušo po lekarnah, je petrograjski mestni prefekt odredil prepoved prodaje zdravil z več kakor 30 gramov alkohola, brez recepta." "Naša armada se približuje Kolpi, Amerikanci prodrli do Labe, Splošna ofenziva v Italiji," tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 povzel na prvi strani poročila z bojišč druge svetovne vojne, uvodnik z naslovom Preidimo v ofenzivni polet pa sklenil: «Da, zmaga je silno blizu. Bodimo pripravljeni, da bomo gospodarji svoje usode mi sami!" V Kranju se je na današnji dan leta 1980 rodila podjetnica in političarka Tina Komel. Odraščala je v Kopru. Diplomirala je na Visoki šoli za podjetništvo in od leta 2002 najprej vodila družinsko podjetje, leta 2011 je bila na listi Pozitivna Slovenija izvoljena za poslanko državnega zbora, leta 2013 pa je kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu za našo radijsko postajo povedala: Dólnje Ležeče je vas v jugozahodnem delu Krasa ob cesti Divača-Famlje. Gornje Ležeče pa je vas, ki se je najbolj razvila po dograditvi južne železnice, še danes je tam železniška postaja. Na današnji dan leta 1605 je umrl ruski car Boris Godunov. Leta 1589 je ustanovil rusko patriarhijo. Lik Borisa Godunova sta kot motiv uporabila Puškin v svoji drami, Musorgski pa v operi. Prisluhnimo zborovskemu prizoru iz opere Boris Godunov. Zboru in orkestru moskovskega Boljšoj teatra dirigira Mark Ernier
Danes se spominjamo začetkov inkovske države. Na severozahodu današnjega Peruja so nad sosedi prevladali Čimujci, ki so svojo državo Čimur naglo širili proti jugu in severu. Glavno mesto Chan-Chan v dolini Chicame se je raztezalo na površini več kvadratnih kilometrov. V notranjih dvoriščih so bili svetiščne piramide, pokopališča in vodni zbiralniki, saj je bila andska visoka planota sušno območje. "Ruska ofenziva preko Karpatov in v zapadnem frontnem oddelku je v ozemlju med Zborom in Užokom ustavljena. Posebno od 5. aprila naprej so bili francoski navali ob liniji severno od Ponta Mussona, potem pri Combresu in v nižini Woewre silno srditi in nadaljevani podnevi in ponoči, ne glede na žrtve, ne da bi se posrečilo Francozom doseči tudi najmanjši trajen uspeh," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. Na današnji dan leta 1945 je Rdeča armada osvobodila Dunaj, po dolgotrajnih bojih pa so jugoslovanski partizani prebili nemško obrambo na sremski fronti. V Warm Springsu v ameriški zvezni državi Georgia je na današnji dan leta 1945 umrl ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt. Zavezniki so na današnji dan osvobodili taborišče Bergen-Belsen. Sicer je bilo v nacističnih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 20 tisoč Slovencev, od teh je bilo okoli tri desetine umorjenih. Dólnje Cerôvo je razpotegnjeno naselje v Spodnjih Goriških brdih. Leži na slemenu flišnega gričevja, ki se z zadnjimi obronki spušča v ravnico Prevalo. Hiše so razvrščene ob slemenski cesti Hum-Cerovo-Vipolže-Dobrovo. Krajevno ime Cerôvo je izpeljano iz občnega imena 'cer', ki je vrsta hrasta Quercus cerris. Dólnje Cerôvo so fašisti preimenovali v Cero di sotto. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1920 rodil tenorist Rudolf Francl. Po študiju na Glasbeni akademiji pri profesorju Juliju Bettetu je začel kariero v ljubljanski operi, pravzaprav z dvema debijema, česar se je leta 2005 tako spominjal: Po drugi svetovni vojni je bil solist beograjske opere, 3 sezone zagrebške in opere v Dusseldorfu, od leta 1963 do upokojitve pa je bil prvak ljubjanske opere. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado. Prisluhnimo ariji Don Jose iz Bizetove opere Carmen
V Kopru se je na današnji dan leta 1720 rodil polihistor Gian Rinaldo Carli. Po študiju na padovanski univerzi je najprej učil navtiko in astronomske vede v beneškem arzenalu. Podrobneje o njem zgodovinar Darko Darovec: "Danes objavljena »Rdeča knjiga« vsebuje zbirko dokazov o kršenju mednarodnega prava po državah, ki so v vojni z Avstro-Ogrsko. Francija, Velika Britanija in Rusija si pač niso mogle domnevati, da bi se njih afričanski in azijatski podaniki držali določb mednarodnih pravic, ko divjake pošiljajo na bojišče proti četam evropskih držav, tako je pisala Edinost na današnji dan leta 1915. V Turiški vasi se je na današnji dan leta 1945 rodila igralka in pevka Jerica Mrzel. Še kot študentka je delala v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici, od leta 1975 je bila članica ljubljanske Drame. Nastopala je tudi kot šansonjerka. Leta 2000 je postala poslanka Združene liste socialnih demokratov v Državnem zboru. O slovenski himni in Prešernu je leta 2011 tako razmišljala: Na današnji dan leta 1945 je ameriška vojska zasedla Essen, zavezniki so osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Buchenwald, kje so že prej jetniki zajeli 100 esesovcev in zaplenili mnogo orožja, ki so ga izročili Američanom. Dolnja Košána je osrednje naselje v Košanski dolini. Ime Košána je mogoče izvesti iz romanskega refleksa za latinsko besedo Cassiana, vendar ni mogoče izključiti domačega izvora. Izhajati bi bilo mogoče iz občnega imena "kosy" v nekem zemljepisnem pomenu, primer 'koševje, grmovje', ki ga potrjuje slovenski priimek Košnik. Druga možnost bi bila izvajanje iz občnega imena 'kosa', kar je mesto, kjer se kosi trava, kot ga vidijo v slovaškem krajevnem imenu Košice. Če je krajevno ime domačega izvora, je verjetno nastalo iz množinskega prebivalstvenega imena Kosane, po postopku pri Biláni in Ljubljáni. V Parizu je 12. aprila 1975 umrla pevka in plesalka Josephine Baker. Odraščala je v predmestjih Saint Louisa in se preživljala kot zborovska pevka, zatem je zablestela na Broadwayju in leta 1925 osvojila Pariz. 'Črnemu diamantu', kakor so jo imenovali, so dodatno slavo prinesli filmi. Leta 1937 je postala francoska državljanka in borka za pravice priseljencev. Prisluhnimo varietejskemu nastopu Josephine Baker, kot svojstveni učni uri plesa Cha Cha Cha
V Ausburgu se je na današnji dan leta 1500 začelo zasedanje državnega zbora Svetega rimskega cesarstva. Kralj Maksimilijan I. je državnim stanovom podelil pravico do soodločanja v državnih zadevah. V Sežani se je na današnji dan leta 1860 rodil politik in gospodarstvenik Gustav Gregorin. Po gimnaziji v Trstu je pravo študiral na Dunaju. V Trstu je bil prvi slovenski odvetnik. Političnemu društvu Edinost je pomagal pri razvoju časopisa. Podrobneje o njem Pavel Skrinjar: "Težišče vojnih dogodkov se nahaja tudi še vnaprej v Karpatih. Zdi se, da tu Rusi ne nameravajo nobene resnejše ofenzive. Avstrijska bojna linija se drži; izida še ni mogoče prerokovati," tako je sobotna večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela "Izglede ruske ofenzive" po pisanju vojaškega sotrudnika lista Stockholm Dagblad. Na današnji dan leta 1935 je v Ljubljani umrl Henrik Tuma, politik, publicist in alpinist, ki je temeljito zaznamoval politično in kulturno življenje na Primorskem. S knjigama Imenoslovje slovenskih Alp ter Pomen in ravoj alpinizma je utemeljil sodoben slovenski alpinizem. Po njem so poimenovali planinsko kočo na Slavniku. Vnuk Matija Tuma je o dedkovi grenkobi, ko je po prvi svetovni vojni moral zapustiti Gorico, povedal: Na današnji dan leta 1945 so ameriške enote zasedle Hannover. Na Vratniku v Liki je na današnji dan zaradi ran umrl v Prekmurju rojeni nacistični general Johann Mickl. Dolnja Bítnja je vas, ki leži na dnu ozke doline Reke in nad njo, ob cesti Ilirska Bistrica - Pivka. Vas ima zaselka Dolnja Bitnja in Pristavca, kjer se odcepita proti Premu in Kilovčam. Ime Bítnja je izpeljano iz osebnega imena, najverjetneje Byti. Manj verjetno naj bi bilo krajevno ime izpeljano iz srednjeveškega nemškega osebnega imena Witus, ki je, kakor slovensko Vid, prevzeto iz latinskega Vitus. V Beltincih se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1920 rodil virtuoz na cimbalah, Miško Baranja. Nastopal je z družinskim Orkestrom Baranja, kasneje se je pridružil beltinski folklorni skupini. Proti koncu 8o-ih let se je skupina srečala z Vladom Kreslinom, preimenovali so se v Beltinško bando in posneli album Spominčice. Vlado Kreslin se tako spominja ene številnih godčevih dogodivščin: Sedaj pa Spominčice in Beltinška banda
Na današnji dan leta 1865 se je s podpisom premirja končala ameriška državljanska vojna. Vojskovanje se je končalo s predajo generala Roberta Leeja generalu Grantu pri Apomatoksu v Virginiji. Na pobudo duhovnika in zgodovinarja Ivana Vrhovnika so na današnji dan leta 1885 ustanovili Družbo sv. Cirila in Metoda za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko. 30. novembra leta 1888 so v Trstu ustanovili Ciril-Metodovo šolo. Ob stoletnici ustanovitve družbe je Minka Pahor povedala: "Momenti iz gigantske, že več tednov trajajoče bitke v Karpatih," tako je na današnji dan leta 1915 petkova večerna izdaja Edinosti naslovila poročila z bojišč vzhodne fronte. Vojaški 'sotrudnik' Tagesposte piše: "Rezultat velikonočne bitke v Karpatih je za nas zelo razveseljiv. Konstatiramo, da Rusi kljub postavitvi vseh razpoložljivih rezerv niso mogli predreti naše karpatske fronte." Na današnji dan leta 1945 je Rdeča armada zavzela Königsberg. V Berlinu so obesili generalmajorja Hansa Osterja in teologa, antinacista Dietricha Bonhoefferja, ki sta sodelovala v poskusu umora nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja. Na današnji dan leta 1955 se je v Kopru rodil arhivar Albert Pucer, ki si je z vztrajnim raziskovanjem istrske preteklosti prislužil tudi Kocjančičevo nagrado. Med prvimi je javnosti razkril stare dokumente, ki pričajo o posestih piranske občine v Savudriji. O odkriti oporoki švicarskega državljana Antonia Caccie je leta 1996 povedal: Albert Pucer je izdal več knjig o istrski kulinariki. Dolga Poljána je vas v Vipavski dolini, ki leži na prisojnem flišnem pobočju jugovzhodno od Ajdovščine, pod Goro. Občnoimenski pomen besede poljána je "raven svet, navadno travnik, gorska senožet, planja." Fašisti so Dolgo Poljáno preimenovali v Campolongo di Vipacco. V Salmiju se je na današnji dan leta 1935rodil neoromantični skladatelj Aulis Sallinen. Že kot študent Sibeliuseve akademije je komponiral, po diplomi pa je tam tudi predaval. Iz obširnega in raznolikega opusa prisluhnimo odlomku Godalnega kvarteta številka 3, ki ga je posnel kvartet Kronos iz New Yorka
Na današnji dan leta 1870 je pri Svetem Lenartu umrl duhovnik, pridigar in filozof Anton Podreka. Videmska akademija znanosti ga je imenovala za dopisnega člana. Ugodili so njegovemu predlogu in državni licej poimenovali po Jakobu Stelinu, filozofu, o katerem je Podreka napisal obširno razpravo o njegovi teoriji morale. "V dolini Laborcze in v ozemlju Dukelske depresije se je prvi, sredi marca izvršeni poizkus Rusov, da bi predrli našo fronto, izjalovil ob težkih izgubah," tako je četrtkova večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč. Italijanski zunanji minister, baron Sidney Costantino Sonnino je dunajski vladi poslal predlog z ozemeljskimi zahtevami za ohranitev italijanske nevtralnosti v prvi svetovni vojni. Poleg Trentina je zahteval še območje Gorice, Gradiške in Tržiča, Avstrijci naj bi se umaknili iz Trsta, ki bi dobil poseben status. V Pradah se je na današnji dan leta 1940 rodil pomorec, profesor, politik in diplomat Livio Jakomin. Po končani srednji pomorski šoli je študiral na Vojni pomorski akademiji v Splitu. Do leta 1969 je kot oficir delal v vojaški mornarici, potem pa je poučeval na srednji pomorski šoli v Piranu. Leta 1978 je postal republiški sekretar za promet in zveze, leta 1986 pa jugoslovanski generalni konzul v Trstu. Predaval je Fakulteti za pomorstvo in promet. Vodil je projektni svet za ustanovitev Univerze na Primorskem, o čemer je leta 2003 povedal: Prve večstrankarske volitve so potekale na današnji dan in 22. aprila leta 1990. Večino je dobila združena opozicija Demos. Neposredno je bilo izvoljeno predsedstvo republike: za predsednika Milan Kučan, za člane pa Matjaž Kmecl, Ivan Oman, Dušan Plut in Ciril Zlobec. Dolénji Novaki so razloženo naselje ob cesti Cerkno-Davča. Do druge svetovne vojne so kopali bakrovo rudo, danes pa je glavni vir dohodka turizem, zlasti s smučiščem na Črnem vrhu. Novák je bil nekoč naseljenec na krčevini, na novo izkrčeni zemlji. Pridevnik 'dolenji' je zaradi rabe v imenovalniku prešel v množinsko žensko sklanjatev. Fašisti so vas zato preimenovali v Novacchi di sotto. Na današnji dan leta 1935 so v Washingtonu krstno zaigrali 5. godalni kvartet Bele Bartoka, ki jo je posvetil pianistiki in mecenki Elizabeth Sprague Coolidge. Prisluhnimo scherzu iz 3. stavka, ki ga je posnel godalni kvartet Ramor
Do 7. aprila leta 1795 so uporabljali različne dolžinske enote, že leta 1790 pa so francoske oblasti zadolžile Akademijo za naravoslovje, naj izdela boljši sistem in določi mersko enoto, ki bo ustrezala vsem. Dobili smo meter. "Bitka v Karpatih se nadaljuje na vsej črti," tako je sredina večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z vzhodne fronte: Vojaški sotrudnik »Tagesposte« piše: "Boji zapadno od doline reke Laborcze še niso končani. V ozemlju na obeh staneh Užoškega prelaza se boji nadaljujejo. Mir v jugovzhodni Galiciji je bil prekinjen včeraj z ruskim navalom na naše postojanke severno od Kolomeje. Sovražnik je bil odbit." "Ofenziva v Liki se nadaljuje, Nemci na Holandskem odrezani." Tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 strnil poročila z bojišč, uvodnik Vide Tomšič je posvetil Poslednji sovražni ofenzivi na Primorskem: »Naša vojska, naš IX. Korpus, ki je izšel iz ofenzive nepremagan in ki je zadal težke udarce okupatorjevi vojski, ostaja naša osrednja naloga. Nujno moramo še okrepiti našo vojsko.« Nemci so na današnji dan leta 1945 v tržaški Rižarni zažgali partizanskega poveljnika Franceta Uršiča - Jožka. Na današnji dan leta 2010 je v 91-em letu umrl elektrotehnik Oskar Polak. Po končanem šolanju se je leta 1937 zaposlil kot tehnik na mariborskem radiu Starkel. Po osvoboditvi je delal na mariborskem kinopodjetju in v glavnem odboru Ljudske tehnike. Konec aprila leta 1949 je prišel v Koper, kjer je sprejel službo v tedaj ustanovljenem podjetju Radiofonija, delniška družba. Po skoraj 60-ih letih se je tako spominjal pionirskega dela na naši radijski postaji: Dolénje pri Jelšanah je razpotegnjeno obmejno naselje ob cesti Ilirska Bistrica - Reka. Leži na vznožju flišnih vzpetin Kaliča in Straže, med katerima v vas priteče manjši potok, ki se izlije v potok Mržljak, ta pa ponikne pri Šapjanah na Hrvaškem. Pridevnik 'dolenji' je zaradi rabe v imenovalniku prešel v množinsko žensko sklanjatev. Ime torej prvotno pomeni "dolenji, spodnji ljudje". V dunajskem gledališču so na današnji dan leta 1805 krstno zaigrali 3. simfonijo Ludvika van Beethovna, ki je zaradi avtorjevega posvetila Napoleonu dobila vzdevek "Eroica". Beethoven, ki je tudi dirigiral krstni izvedbi, je kasneje posvetilo strgal. Prisluhnimo scherzu iz 3. stavka Eroice, ki jo je posnel Gewandhausorchester pod taktirko Kurta Masurja
Na Velikomoravskem je na današnji dan leta 885 umrl slovanski apostol Metod. O tem podrobneje cerkveni zgodovinar Metod Benedik: "Strelski okopi v kleteh," tako je Edinost na današnji dan leta 1914 povzela članek Frankfurter Zeitung: "Na prostranih bojnih poljanah Francije in Flandrije je več mest, ki se nahajajo napol v nemških, napol v francoskih rokah. Mesta so seveda skoro popolnoma uničena, zato pa služijo za strelske okope jako dobre kleti. V teh prašnih, temnih kleteh se nahajajo vojaki, sredi grozot, bomb in granat." Na Primorskem se je na današnji dan leta 1945 končala najhujša sovražna ofenziva proti partizanom. Partizanski dnevnik je petkovo naslovnico namenil objavi pozdravne izjave Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Primorsko Slovenijo, ki sta jo podpisala tajnik Boris Kraigher in predsednik France Bevk: » Ravno danes, v teku najhujše ofenzive sovražnika proti Primorski, stojita jasno pred nami dve čisto odrejeni poti. Pot najodločnejše borbe, pot žrtvovanja vsega za našo vojsko. Zato so naše osnovne naloge do največje mere razviti ljudske napore za popolno mobilizacijo vseh sil v našo vojsko. Ta pot zahteva še naporov, toda zmaga je blizu." Dolénje je gručasta vas, ki z zaselkom Bačarji leži v Vipavski dolini na levem bregu reke. Pridevnik 'dolenji' je zaradi rabe v imenovalniku prešel v množinsko žensko sklanjatev. Ime torej prvotno pomeni "dolenji, spodnji ljudje". Dolénje so fašisti preimenovali v Dolegna di Vipacco. Na današnji dan leta 1965 so v Ljubljani slovesno odprli športno dvorano Tivoli. Nastopil je svetovno znani jazz glasbenik, Louis Armstrong. Dobra dva tedna kasneje se je začelo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, sledila so svetovna in evropska prvenstva v kar 15-ih športih. Ob 45-ti obletnici osrednjega slovenskega športnega hrama, ki so ga zgradili po načrtih Stanka Bloudka in Marjana Božiča, je Drago Banovič povedal: Prisluhnimo zdaj odlomku posnetka znamenite Armstrongove Hello Dolly, s katero je v dodatku nagradil navdušeno občinstvo
V Gorici je na današnji dan leta 1775 umrl humanist in krajevni zgodovinar Pavel Peter Capello. Po srednji šoli pri jezuitih v Gorici je filozofijo in teologijo študiral v Gradcu in Rimu. Zatem je bil ravnatelj semenišča v Trevisu in kasneje član avstrijskega poslaništva v Vatikanu, kjer se je zavzemal za ustanovitev goriške nadškofije. V rodnem mestu je kasneje ustanovil in vodil metropolitanski kapitelj. V Trstu se je na današnji dan leta 1845 rodil kamnosek Anton Trobec. V mladosti je bil član svetoivanske čitalnice in eden od ustanoviteljev političnega društva Edinost. Trobec je bil tudi med govorci dolinskega tabora. Aktiven je bil tudi v drugih društvih, tako da se ga je oprijel vzdevek "svetoivanski narodni veljak". O tem podrobneje Bogomila Kravos: Edinost je s front po tujih časopisih povzemala tudi zanimivosti, tudi z naslovom Uš ga je rešila. »Tudi uš more biti včasih dobra," piše Taglishe Rundsch. Pripoveduje, da se ji ima neki pruski grenadir zahvaliti za življenje. "Pripognil se je v boju, da se popraska na nogi, toda v tem hipu mu je krogla zažvižgala nad glavo ter ubila drugega vojaka, ki je stal za njim. Enemu vojaku je torej uš rešila življenje." Na današnji dan leta 1945 so na zahodni fronti ameriške enote prečkale reko Weser in se bližale Hamburgu, Sovjetska zveza pa je odpovedala sklenjeni pakt o nenapadanju z Japonsko. Dolénja vas leži v najširšem delu Senožeškega podolja. Pridevnik 'dolenji' je zaradi rabe v imenovalniku prešel v množinsko žensko sklanjatev. Ime torej prvotno pomeni "dolenji, spodnji ljudje". Naselja s tem imenom praviloma ležijo nižje od okoliških. To velja tudi za Dolénjo vas. Dolénjo vas so fašisti preimovali v Villabassa di Senosecchia. V Jönköpingu se je na današnji dan leta 1950 rodila pevka Agneta Ase Fältskog /izg.: Anjeta 'Feltsku:g/. Že pri šestih letih ji je oče napisal prvo pesem, pri 15-ih je Agneta zaradi glasbe pustila šolanje. Delala je kot telefonistka in zvečer nastopala. Prvo ploščo je izdala leta 1968, zares bleščeča kariera pa se je začela po poroki z Björnom Kristianom Ulvaeusom in z ustanovitvijo skupine ABBA, ki je uspela prodati kar 370 milijonov plošč in drugih nosilcev zvoka. Denar, denar, denar - tega si je Agneta zagotovila s skupino Abba
Na današnji dan leta 1875 je dunajski dvor izdal zakon o ukrepih proti širjenju trsne uši, ki so jo vinogradniki prinesli v Evropo z uvozom sadik ameriških vrst trte. Na enološkem inštitutu v Kleusternoenburghu so junija 1880 potrdili pojav trsne uši na vzorcu, ki so jim ga poslali iz občine Piran. Takoj so izkrčili skoraj 130 tisoč trsov, zemljo pa razkužili z ogljikovim žveplencem. Matija Vertovec je že leta 1844 izdal pomembno knjigo Vinoreja za Slovence s podrobnimi napotki za cepljenje trt, kar se je kasneje izkazalo kot edini način obnove vinogradov. Podrobneje o tem Stane Bačar: Ob ruski osvoboditvi Prekmurja je na današnji dan leta 1945 Partizanski dnevnik objavil tudi članek Janeza Hudnika iz Slovenskega poročevalca: »Ob času, ko je Rdeča armada stopila na slovensko zemljo, ne bo odveč, če se z nekaj besedami spomnimo prvega in dosedaj edinega prihoda vojske bratskega ruskega naroda na našo zemljo pred 145-imi leti. Vojska generala Suvorova." Simon Rutar je med Beneškimi Slovenci izvedel in zapisal sledeče:"Znano je, da so za časa Napoleonovih vojn, ko je prišel Suvorov v Italijo, uporabljali na Furlanskem Rezijane za svoje tolmače in da so se ruski kozaki zelo začudili, ko so slišali malone svoj jezik iz ust ljudi, ki so v gorki Italiji naseljeni." Dolénja Trebuša je razloženo naselje v severozahodnem delu Idrijskega hribovja. Posamezne domačije so tudi visoko na pobočjih. Naselje sestavljajo zaselki Husti, Janov vrh, Kozijska grapa, Krničnik, Na Griču, Plešarski Vrh, Riževci, Šebreljski Vrh in UtrRški Vrh. V dolino Trebuščice se iz grap steka več potokov. Jama Bele vode je splet okoli 500 metrov dolgih kraških rovov. Pridevnik 'dolenji' je zaradi uporabe v imenovalniku prešel v množinsko žensko sklanjatev. Ime torej prvotno pomeni "dolenji, spodnji ljudje". Naselja s tem imenom praviloma ležijo nižje od okoliških krajev. Na današnji dan leta 1915 se je v Rolling Forku rodil kitarist in pevec bluesa, Morganfield McKinley - Muddy Waters, utemeljitelj glasbenega sloga rhythm-and-blues. V Chicagu je sredi prejšnjega stoletja zaslovel z glasbo črncev iz delte Mississipija. Prisluhnimo uspešnici Hoochie Coochie Man
Na današnji dan leta 1725 v Benetkah rojeni Giacomo Casanova se je v zgodovino zapisal kot pustolovec. Njegovi Spomini veljajo za dragulj erotične literature 18. stoletja. Po izsledkih, ki so jih konec leta 2006 objavili tudi slovenski časopisi, naj bi znani 'homo eroticus' po materini strani izviral iz Istre. V slavnih spominih je namreč Casanova hvalil Istro, lepoto njenih žensk in vino refošk, ki možem daje moč. Prav z Izolo pa je povezan pobeg iz znamenitega zapora I piombi. Casanova je tedaj delil celico z izolskim brivcem, imenovanim Sordaci, ki je Casanovo tako obril in ostrigel, da po pobegu mimoidočim na beneških ulicah ni dajal vtisa pobeglega zanikrnega zapornika. Danes se spominjamo svetovno znanega danskega pravljičarja. Hans Christian Andersen se je rodil na današnji dan leta 1805 v Odensu pri Kopenhagnu. Zanimivo, da je prva zbirka pravljic že znanega pisatelja naletela na hladen sprejem, vendar je s pravljičarstvom nadaljeval vse do bolezni v visoki starosti. Prisluhnimo odlomku pravljice Cesarjeva nova oblačila. Pripoveduje Stane Sever/ plošča št. 6480/b "Boji na lupkovskih višinah, Ruski napad pri Inowlodzu," tako je večerna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela novice z bojišč prve svetovne vojne: "Boji na črti lupkovskih višin, severno od Cisne - Kalnice in Užoškega prelaza trajajo dalje. Zdi se, da so naše čete mestoma prešle k protinapadu." Dôl pri Hrastovljah leži na robu zgornjega dela suhe doline Rižane. Vzhodno od vasi se dviga kraški rob Jerebine, južno so pobočja kraške vzpetine Velikega gradeža, jugozahodno je hrib Korag, zahodno pa hrib Lačna. Tak naravni amfiteater je kot nalašč za trto in vino muškat. Občnoimenski pomen besede dôl je manjša dolina. Dôl so fašisti preimenovali v Vallone. V Rimu je na današnji dan leta 2005 umrl Karol Jozef Wojtyla - papež Janez Pavel II., 263. naslednik apostola Petra, ki je leta 1978 postal prvi Slovan na tem položaju. Slovenijo je Janez Pavel II. v času svojega pontifikata obiskal dvakrat, prvič maja 1996, ko je med tridnevnim obiskom daroval svete maše v Ljubljani, Postojni in Mariboru; drugič pa septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška. V Postojni mu je ob 76-em življenjskem jubileju s pesmijo in plesom čestitalo več kot 50 tisoč mladih. Vidno ganjeni papež se jim je zahvalil takole: Prisluhnimo skladbici Ko čutiš to, ki so jo tedaj zapeli Faraoni.
Eden najuspešnejših arhitektov 18. stoletja je bil Gregor Maček, ki velja za utemeljitelja ljubljanske baročne arhitekture. Znane so njegove cerkve na Šmarni gori, v Velesovem, Komendi in na Limbarski gori. Gregor Maček je umrl na današnji dan leta 1745 v Ljubljani. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1900 rodil pesnik in pripovednik Tone Seliškar. Po končanem učiteljišču je poučeval, v partizanih je urejal različna glasila, po vojni pa je bil novinar in urednik založbe Borec. Ustanovil je Slovensko izseljensko matico. Najbolj znana je njegova knjiga Bratovščina sinjega galeba. O svoji navezanosti na morje je Tone Seliškar leta 1960 povedal: "Srditi boji ob meji saroške župnije, Napad ruskega črnomorskega brodovja," tako je četrtkova večerna izdaja Edinosti na današnji dan leta 1915 naslovila poročila z bojišč prve svetovne vojne: "Včeraj je rusko brodovje obstreljevalo ob črnomorski obali ležeča mesta Zunguldak, Erekli in Kozlu. Ko je izstrelilo več kot 2000 strelov, se je oddaljilo v severni smeri, ne da bi bilo napravilo omembe vredno škodo. " Na današnji dan leta 1945 je nad Gačnikom pri Gorenji Trebuši padel narodni heroj Anton Šibelja - Stjenka. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Miljutina Vesela: Takrat je padel Baldomir Saje, komandant mornariške grupe 9-ga korpusa. Stane Valenčič je ob 25-letnici Jugoslovanske mornarice v pomorskem muzeju v Piranu odkril doprsni kip Baldomirja Sajeta in o njem povedal: Na Vogalcah je bil med žrtvami tudi narodni heroj Mirko Perc-Maks. Že kot dijak se je v rodni Ljubljani vključil v revolucionarno gibanje. Fašisti so ga leta 1942 internirali v Gonars, od koder je zbežal in kmalu zatem postal komandant Tolminskega in Briškega bataljona. Dóbro Polje je razpotegnjena vas ob cesti Ilirska Bistrica - Harije na vzhodnem vznožju Brkinov, nad dnom ilirskobistriške kotline. Narečna oblika Drapôule izkazuje nedoločeno pridevniško obliko. Dóbro Polje so fašisti preimenovali v Poglie di Terranova. V Sevilji je na današnji dan leta 1580 umrl skladatelj in virtuoz na renesančni lutnji - vilhueli, Alonso Mudarra. Kot kanonik katedrale v Sevilji je skrbel za celotno glasbeno življenje v mestu, obenem pa je kot prvi skladatelj objavil tri knjige skladb za vilhuelo, predhodnico kitare. Prisluhnimo Ljubezenski pesmi, kot so tudi poimenovali Mudarrovo Fantasio X, ki sta jo posnela tudi mezzosopranistka Shirley Rumsey in kitarist Christopher Wilson
Sir Dugald Clerk se je rodil na današnji dan leta 1845 v Glasgowu. Izum dvotaktnega bencinskega motorja je patentiral pri 37-ih letih, med prvo svetovno vojno je vodil raziskovalni laboratorij britanske mornarice. Miro Simčič je v knjigi "Preden listje odpade, bomo doma - Slovenci v prvi svetovni vojni" objavil tudi odlomek dnevnika Aleksandra Vadnjala, ki je bil med vojaki. Ti so ob porazu z Rusi bežali iz Przemyśla: "Bil je zelo mrzel dan, ko smo zagledali na eni strani ceste črno-rumen kol z napisom "Galizien", na drugi strani pa enak kol z napisom "Ungarn". Izgubili smo celo Galicijo, in če bo šlo tako dalje, bomo ob celo Ogrsko in nazadnje bo vrag vzel celo Avstrijo." V Solkanu se je na današnji dan leta 1935 rodil politik in diplomat Štefan Cigoj. Leta 1982 je ob izteku štiriletnega mandata jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu povedal: Po osamosvojitvi je Štefan Cigoj postal naš diplomatski predstavnik v Vatikanu. V nacistično-domobranski ofenzivi na 9. koprus so bile na današnji dan leta 1945 enote 9. korpusa stisnjene v obroču s premerom 6 kilometrov, toda naslednjo noč so se partizani s precejšnjimi žrtvami, padlo je več kot 3 tisoč borcev, prebili iz obroča. Na današnji dan leta 1950 se je v Dolnji Košani pri Pivki rodil literarni zgodovinar Marjan Dolgan. Po končanem študiju primerjalne književnosti je leta 1977 postal sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede . Kar dva ponatisa je doživel izbor Prešernovih pesmi Fuk je Kranjcem v kratek čas. O tem je povedal: Dóbrovo je največje naselje Goriških Brd. Leži na nizkem flišnem slemenu nad povirjem potoka Oblenča. Star zapis iz leta 1763 navaja ime Dobra. Prvotno ime Dobrovo selo vsebuje pridevnik ljubkovalnice Dobri, in sodi k slovanskemu osebnemu imenu Dobromisl, Dobroslav, Dobrovlasti. Dóbrovo je bilo v času fašizma Castel Dobra. Neprištevna oboževalka je na današnji dan leta 1995 ustrelila mlado pevko latinskoameriške glasbe Seleno Quintanillo Perez, rojeno v texaškem Lake Jacksonu leta 1971. Z očetom je nastopala že kot otrok, leta 1994 je prejela prve platinaste plošče, za posnetek koncerta v Houstonu pred 60 tisoč oboževalci pa tudi nagrado grammy. Prisluhnimo skladbi Magic
Najvplivnejši židovski filozof v srednjem veku je bil Maimonides. Rodil se je v Cordobi na današnji dan leta 1135. Arabski oblastniki so družino pregnali v Afriko. Njegovo glavno delo "Vodnik zbeganim" je napisano v arabščini. Po Aristotelu je religijo utemeljeval z razumom, v etiki je prednost dajal svobodni volji, spoznavanje resnice pa je bilo najvišje dobro. Edinost je na današnji dan leta 1915 podrobneje poročala o položaju na karpatskem bojišču: "Na delu fronte med dolinama Ondawe in Laborcze se zaustavljajo dosedaj izredno ljuti ruski napadi. Ti dolini omejujeta ozemlje, v katerem leži Duklanski prelaz. Z grebenskih višin vodijo od tam štiri ceste na jug, kjer so Rusi z močnimi silami prodrli v Ondawsko in Laborško dolino." V Medvodah se je na današnji dan leta 1920 rodil pisatelj in dramatik Vasja Ocvirk. Zaradi vojne je prekinil študij in partizanstvu namenil trilogijo romanov Hajka, Soncu ni verjeti in V novo zimo. Po vojni je končal študij primerjalne književnosti, delal je na ljubljanski in naši radijski postaji, kjer se je posvečal radijski igri. Leta 1958 je tako nastopil na literarnem večeru založbe Lipa v Kopru: »Zavezniške sile na celi zapadni fronti preganjajo sovražnika. Primorski borci so v zmagovitem naletu napadli nemške položaje na sektorju Col - Otlica. Naše edinice je podpiralo v boju zavzeniško letlastvo, ki je mitraljiralo sovražna zbirališča in izhodišča,« tako je na današanji dan leta 1945 poročal Partizanski dnevnik. Dóbravlje so razloženo naselje iz treh ločenih gruč ob odcepu ceste Štanjel-Štorje proti Križu. Ime izvira iz starocerkvenoslovanske besede dobrova, kar pomeni hrastov ali listnati gozd. V času fašizma so bile Dóbravlje Dobráule da Sonta Croce. V angleškem Ropleyju se je na današnji dan leta 1945 rodil kitarist in skladatelj Eric Clapton, ki je temeljito zaznamoval zgodovino bluesa in rocka. Že kot študent se je pridružil bandu Yardbirds, leta 1966 pa je ustanovil znamenito rock zasedbo The Cream. Po težavah z mamili je v 70-ih letih prejšnjega stoletja začel samostojno glasbeno pot. Prisluhnimo skladbi Tears in Heaven, ki mu je leta 1992 prinesla tudi znamenitega grammyja
Neveljaven email naslov