Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
Nadvojvoda Karel II., deželni knez Notranje Avstrije, je leta 1580 od tržaških škofov odkupil posestvo Lipica s kobilarno. Že naslednje leto so tja pripeljali več žrebcev iz Španije, med njimi dragocenega andaluzijca. Podlaga znameniti pasmi so bili starodavni kraški konji, večinoma bele barve. Kobilarna Lipica je dosegla svoj vrhunec v 18. stoletju. Leta 1735 so na Dunaju odprli novo jahalnico in tam prvič predstavili lipicance v klasični umetnosti jahanja. Ustanovitelj kobilarne v Lipici, nadvojvoda Karel II., se je rodil na današnji dan leta 1540. Italijanska vojska je na današnji dan leta 1915 še pred 1. soško bitko osvojila vrh Krna in ga obdržala do nemško-avstrijske protiofenzive v 12. soški bitki oktobra 1917. V Ilirski Bistrici se je na današnji dan leta 1920 rodila koreografinja Živa Kraigher. Na ljubljanski univerzi je študirala slavistiko in obiskovala plesno šolo Mete Vidmar. Politično je bila aktivna v levičarskem študentskem gibanju, leta 1943 se je pridružila partizanom in osvoboditev dočakala v Čedadu. Ob izidu knjige Ljudje in kraji na Pivškem med narodnoosvobodilnim bojem je povedala: dalet Na današnji dan leta 1945 je ob pol petih zjutraj eksplozija prve atomske bombe razsvetlila puščavo Alomogordo "svetleje kot tisoč sonc". "Priznajte ljudsko oblast. Pomembna seja naše mestne konzulte. Izločitev fašistov iz policije. Zveza z zaledjem. Osvoboditev priprtih Tržačanov", tako je sobotni Primorski dnevnik poročal na današnji dan leta 1945. V Bezovici se je na današnji dan leta 1960 rodil klimatogeograf Darko Ogrin. Kot izvrsten geograf se je izkazal že v študentskih letih. To mu je omogočilo bliskovito kariero od mladega raziskovalca do docenta za fizično geografijo. Disertacijo je priredil za objavo knjige Podnebje Slovenske Istre. Podnebno pestrost je takole razčlenil: Jadránsko morje je kot zemljepisno ime prevzeto iz latinskega imena Mare Hadriaticum. Poimenovali so ga po etruščanskem mestu Adria južno od Benetk, ki je bilo v antiki pristanišče, danes pa leži kar 2o kilometrov od obale. Latinsko krajevno ime Adria je morda venetskega izvora, izpeljano iz praindoevropske besede adro, v pomenu vodni tok. Spominjamo se tudi znamenitih filmskih komikov Stana Laurela, rojenega na današnji dan leta 1890, in Oliverja Hardya, in sicer s skladbico Honolulu baby
Angleški kralj Ivan brez zemlje je moral pod prisilo plemstva in duhovščine na današnji dan leta 1215 s svojim pečatom potrditi Magno charto libertatum. Velika lista svoboščin je najpomembnejši staroangleški temeljni zakon, ki je omejeval kraljevo samovoljo. V Rimu se je na današnji dan leta 1920 rodil igralec in režiser Alberto Sordi. Že kot otrok je nastopal, zatem se je šolal za opernega pevca, basista. Po končani milanski igralski akademiji je nastopal v Rimu. Zaslovel je šele leta 1953 z nastopi v neorealističnih filmih Federica Fellinija. Med snemanjem televizijskih Zaročencev ga je v Portorožu pred mikrofon naše radijske postaje povabil Ugo Fonda: Danes se spominjamo tudi stoletnice tanka, oklepnega goseničarja, ki naj bi korenito spremenil razmerje moči na frontah prve svetovne vojne. Podpolkovnik Swinton je na današnji dan 1915 predložil temeljit seznam taktičnih in tehničnih zahtev, prototip pa je bil narejen že septembra. Čeprav sodobni oklepniki niso več podobni prvim modelom, se je ohranilo zavajajoče ime, dobljeno po prvotni obliki, ki je spominjala na veliko posodo za tekočino. Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 ponatisnil uvodnik Otona Župančiča iz četrtkovega Slovenskega poročevalca: "V Trstu postavi slovensko-italijanska osvobodilna fronta v lepi slogi oblast, ki jo priznavajo pripadniki obeh narodnosti tega živo utripajočega mesta ob Jadranu. Toda ne! Naša zmagovita in priljubljena armada se poslovi od osem tisoč tovarišev, padlih v zadnjih bojih in samozavestno odkoraka iz Trsta, da prihrani svetu novo prelivanje krvi. In zdaj to bridko razočaranje našega opeharjenega ljudstva!" Ízola je kot srednjeveško mesto nastala ob pristanišču v južnem delu nekdanjega otočka, ki so ga že v 18. stoletju povezali s kopnim. Prvi pisni podatki so iz leta 972, ko se omenja ime Insula. Marko Snoj, avtor etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen, ponuja še dodatno razlago prebivalstvenega imena: V Bruslju se je na današnji dan leta 1865 rodil skladatelj Paul Gilson. Že kot študent konservatorija je začel komponirati in zaslovel leta 1892 s simfoničnim skečem Morje, zato prisluhnimo odlomku Sončnega vzhoda:
Na ruski bojni ladji Potemkin je na današnji dan leta 1905 izbruhnil upor mornarjev, ki je postal legendaren predvsem zaradi znamenitega Eisensteinovega filma. "Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Na kak način se Italijani vojujejo v krajih naše države, kjer bivajo njihovi sorojaki, kažejo naslednji dogodki. Italijanska pehota, močna okrog ene stotnije, je poškodovala osem hiš vasice Casotto v Astiški dolini in ranila štiri ženske. Toda veselje Italijanov je trajalo le malo časa, ko je otvorila ogenj naša artiljerija ter očistila vas italijanskih čet," tako je pisala ponedeljkova številka Edinosti na današnji dan leta 1915. V begunskem taborišču v Vetrinju so na današnji dan leta 1945 odprli gimnazijo, ki je pozneje do ukinitve konec meseca delovala v Spittalu ob Dravi. Na današnji dan leta 1985 so Francija, Nemčija, Belgija, Luksenburg in Nizozemska v Shengenu podpisale sporazum o postopnem zmanjševanju kontrol na skupnih mejah. Čez 5 let so podpisali še Schengensko konvencijo o prostem notranjem pretoku in o načinu kontrole na zunanjih mejah. Decembra leta 2007 so na škofijskem mejnem prehodu slovesno počastili odpravo mej tudi pri nas, prisluhnimo odlomku magnetofonskega zapisa: Ístra je pokrajinsko ime največjega polotoka vzhodne Jadranske obale. Ime, ki je bilo v antiki zapisano kot Istria in Histria, je predromansko, domnevno sorodno s tračanskim imenom spodnjega toka reke Donave, Istar, v pomenu 'silen, močan'. Grški pisec Ajshil je v izgubljeni drami o Prometeju izliv Donave v Jadransko morje očitno rabil kot pojasnilo za trgovske zveze Grkov v Podonavju in severnem Jadranskem morju, kjer so tedaj živeli Histri. Tako je možen nastanek mita o vrnitvi Argonavtov. Legendo pa sta kot resnično možnost zanikala že Strabon v prvem stoletju pred našim štetjem in Plinij starejši v prvem stoletju našega štetja. V Londonu je na današnji dan leta 1995 po zapletih s presaditvijo jeter umrl kitarist pevec in skladatelj William Rory Gallagher. V sedemdesetih in osemdesetih je nanizal precej solo albumov in si utrdil svetovni sloves legendarnega blues rock kitarista. Prodal je več kot 30 milijonov plošč. Prisluhnimo uspešnici Goin' to my hometown
"Novi, proti delu goriškega predmostja izvršeni napad se je razbil v ognju dalmatinskih deželnih brambovcev. Istotako nespešen je bil napad sovražnika severno mesta Ronchi. Artiljerijski boj ob Soški fronti se nadaljuje. Na Tirolskem se je napad pri Cortini d`Ampezzo izjalovil ob naših postojankah pri Peutelsteinu. Novi napadi v tem ozemlju in ponočni boji pri Landru so se končali istotako z umaknitvijo sovražnika," tako je poročala Edinost današnjega dne leta 1915. "Poziv tržaškemu prebivalstvu," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji leta 1945 na prvi strani objavil kratko vest: »Osvobodilni svet za Trst objavlja: Jugoslovanska vojska je zapustila Trst. Zasedla ga bo zavezniška vojska. Pozivamo prebivalstvo, da ohrani mir in ne naseda provokatorjem, ki hočejo izzvati nemir.« Na današnji dan leta 1985 sta Portugalska in Španija podpisali pogodbo o pristopu obeh držav k Evropski skupnosti. Širitev je sprožila demonstracije francoskih kmetov. Ídrija je mestno, gosto pozidano naselje v globoki in razvejani kotlinici ob izlivu hudourniškega potoka Nikove v reko Idrijco. Kot vas je Idrija omenjena že leta 1281. Prvotno vodno ime je predslovanskega in predromanskega izvora. Izhodiščno slovansko Jidrija je lahko prevzeto iz romanske Judria, to pa iz neke neugotovljene predromanske predloge, morda tvorjene na osnovi baze -aued v pomenu voda, morda izvira tudi iz poimenovanja vodne živali vidra. Največja uspešnica Kotalečih se kamnov je nastala med ameriško turnejo na Floridi. Triakordni kitarski riff je Keith Richards sredi noči posnel na kasetnik, Mick Jagger pa je besedilo napisal pod vplivom ameriške potrošniške mrzlice. Pesem so posneli na današnji dan leta 1965 in takoj je postala uspešnica. Zaradi seksualnega namigovanja uradnega predvajanja v Veliki Britaniji niso dovolili, so jo pa hitro širile tedanje piratske radijske postaje. Prisluhnimo sedaj drugi najbolj poslušani rock uspešnici vseh časov
Znameniti morjeplovec James Cook je odraščal v poljedelski družini, vendar je že pri 18-ih prvič plul po morju, se pridružil mornarici in hitro napredoval do kapitana. Leta 1768 se je, po naročilu kraljeve družbe, napotil v Tihi ocean, kjer naj bi z otočja Tahiti opazoval pot Venere pred Soncem, obenem je iskal neznano južno celino, ki so jo poimenovali "Terra avstralis ignato". Do nje so prišli aprila leta 1770, na današnji dan pa so nasedli na velikem koralnem grebenu. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1875 rodila operna pevka in igralka Irma Pollak. Pevsko se je izobraževala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa je študirala pri Ignacu Borštniku. Nastopala je v dunajskem gledališču, zablestela pa v zagrebškem gledališču. V arhivu hranimo njeno operetno priredbo slovenske narodne pesmi Prišla bo pomlad: "Novi italijanski napadi pri Gorici in Ronkah odbiti. Artilerijski boj ob Soški fronti. Močen napad na Freikofl izjalovljen. Prodiranje naših čet v jugovzhodni Galiciji še nadaljnje uspešno. Dve angleški torpedovki potopljeni. Francoski napadi pri Lorettski višini, Hebuternu in v Champagni povsod odbiti." Tako je Edinost današnjega dne leta 1915 poročala z bojišč prve svetovne vojne. Goran Vojnović, filmski in televizijski režiser ter scenarist, pisatelj, pesnik in kolumnist, se je rodil na današnji dan leta 1980 v Ljubljani. Napisal je roman in posnel film o ljubljanskem naselju Fužine, Čefurji Raus, in o tem na Slovenskem filmskem festivalu v Portorožu leta 2013 povedal: Húm je razloženo naselje z gručastim jedrom na flišnem slemenu. Ime je nastalo v narečnem razvoju iz besede 'hilmi', kar je dalo knjižni 'hólm' v pomenu grič. Fašisti so z vladnim odlokom iz leta 1923 kraj preimenovali v Colmo. Na današnji dan leta 1995 je v Luganu v 75. letu umrl pianist Arturo Benedetti Michelangelo. Že kot 4-letnega otroka so ga starši vpisali v glasbeno šolo, zatem je zmagoval na mednarodnih pianističnih tekmovanjih ter obenem nastopal na solističnih koncertih. Prisluhnimo odlomku arhivskega posnetka Mozartovega koncerta za klavir številka 15. Artura Benedettija Michelangela spremlja milanski Simfonični orkester
Na Leškem polju v bližini Augburga je na današnji dan leta 955 nemški kralj Oton I. odločilno porazil Madžare, čez dva meseca tudi Slovane in tako ustvaril temelje za cesarsko oblast. "Ponesrečeni laški napadi pri Gorici, Gradiški in Tržiču, Na Tirolskem in Koroškem topovski boji, Stanislav v naših rokah," tako je poročila z bojišč naslovila tržaška Edinost na današnji dan leta 1915, ki je pisala: " Iz ubogih, včeraj še rodovitnih dolin bližnje Furlanije beže v velikih trumah prestrašeni naši bratje pred črno pošastjo vojne, ki grozi uničiti njih domovja, njih bivališča." Na današnji dan leta 1940 se je po nemškem napadu na države Beneluksa tudi Italija pridružila vojni napovedi Franciji. Italijansko poveljstvo je ukazalo izločiti vse vojake slovenske narodnosti iz rednih enot. Poslali so jih na Sardinijo. Dorica Makuc je izdala knjigo Sardinci in o njej povedala: Nedeljski Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 na prvi strani obširno poročal o zborovanju 40. tisoč Tržačanov na glavnem tržaškem trgu z naslovom:" Trst bo branil in podpiral svojo demokratično oblast.« V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrl jezikoslovec in akademik Anton Bajec. Po študiju slavistike in romanistike je habilitiral v Parizu in leta 1923 v Ljubljani ubranil disertacijo. Po vojni je izdal monografijo Besedotvorje slovenskega jezika. O jezikoslovju je Anton Bajec leta 1957 povedal: Hudajúžna je obcestno naselje v dnu Baške grape. Zapis iz leta 1515 omenja ime Pochudauschna, iz leta 1628 per Hudeiusine. Ime izhaja iz húde júžine, pri čemer je treba prilastek hud razumeti v pomenu 'močan, izrazit', občno ime júžina pa v pomenu 'južno vreme'. Fašisti so kraj preimenovali v Villa Iusina. Srednjeveška ljubezenska legenda je Rihardu Wagnerju služila kot predloga za opero Tristan in Izolda, ki so jo krstno uprizorili na današnji dan leta 1865 v Münchnu. Prisluhnimo odlomku predigre k 3. dejanju. Orkestru Festivala Bayreuth je na snemanju dirigiral Karl Böhm
"Trst z okolico je bil tako rekoč dežela zase, imel je tudi svoje posebno vojaštvo, ki so ga Italijani imenovali "črnida", pozneje pa je bila ta bolj znana kot "okoličanski bataljon". Na današnji dan 1805 so ga preuredili. Ko pa so začeli bataljon po nepotrebnem in nespametno rabiti kot policijsko službo v mestu, se je leta 1868 približal njegov pogin," tako je zgodovinar Simon Rutar pozabi iztrgal kamenček v mozaiku slovenske prisotnosti v Trstu. V Žapužah na Vipavskem se je na današnji dan leta 1875 rodil zdravnik in politik Anton Brecelj. Po maturi v Ljubljani se je vpisal na goriško bogoslovje, vendar je zatem z odliko končal medicino v Gradcu. Nato se je zaposlil v Gorici. V Narodni vladi za Slovenijo je bil poverjenik za zdravstvo. Vodil je Krščansko socialno zvezo. V Ljubljani se je posvetil publicistiki in izdal več medicinskih in družboslovnih knjig. Podrobnosti dodaja zgodovinarka medicine, Zvonka Slavec- Zupanič: Po vstopu Italije v prvo svetovne vojno na strani Antante so na današnji dan leta 1915 italijanske enote zasedle Tržič/Monfalcone kot prvo avstrijsko mesto. Avstroogrska vlada je poslala 9. junija tujim vladam verbalno noto, v kateri kategorično protestira proti nepostavni, londonski deklaraciji nasprotujoči proklamaciji Italije o blokadi obrežja Avstrije kakor tudi obrežja Albanije od črnogorske meje do rtiča Kefali, je čez tri dni pisala Edinost. Na današnji dan leta 1945 je bil sklenjen drugi beograjski sporazum med vladami Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Jugoslavije, s katerim so Julijsko krajino razdelili z Morganovo črto na cono A pod zavezniško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo. Podrobneje o tem zgodovinar Gorazd Bajc: Hrvatíni so razpotegnjena obmejna vas, ki z gručastimi zaselki Sodniki, Božiči in Fajti stoji na slemenu v osrčju Miljskega polotoka. Zapis iz leta 1763 navaja ime Cruatine. Množinska oblika prvotnega vzdevka, danes priimka Hrvatín, je dala naselju ime. Na današnji dan leta 1915 se je v ameriški Waukeshi rodil kitarist Lester Polfus, jazzovska legenda Les Paul. Že pri 21-ih se je v New Yorku uveljavil s triom, v katerem je igral električno kitaro. Po poroki s pevko Mary Ford se je posvetil studijskemu ustvarjanju številnih uspešnic. Arhivskemu posnetku skladbe Steel guitar rag prisluhnimo v izvedbi Tria Les Paul
Múza je bila v grški mitologiji ena od boginj umetnosti in znanosti. Erato je bila muza ljubezenske poezije. Na današnji dan leta 1290 je v Firencah umrla plemkinja Beatrice Portinari, ki je bila muza Danteja Alighierija. Po Beatrice se imenuje asteroid 83. Na današnji dan leta 1907 se je v Idriji rodil narodni heroj Aleš Bebler. Na pariški Sorboni je doktoriral iz prava. Sodeloval je v španski državljanski vojni in bil komisar 15-e mednarodne brigade. V domovini se je pridružil partizanom in takoj prevzel vodstvene dolžnosti. Po vojni je bil diplomat in sodnik, na pariški mirovni konferenci je vodil jugoslovansko delegacijo. Bil je tudi ploden publicist. O rodni Idriji je leta 1981 povedal: "Italijani izpraznili vas Krn. Gibanje močnejših sovražnih čet ob Soči. Uspešni spopadi ob tirolski in koroški meji. Velikanske izgube Rusov ob Prutu. Veliki uspehi naših čet vzhodno Przemysla. Prodiranje Nemcev preko Vinove na Kurskem. Brezuspešni francoski napadi na raznih mestih nemške fronte. Na srbskem bojišču manjše praske. Tako je torkova Edinost na današnji dan leta 1915 naslovno strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. Petkova številka Primorskega dnevnika je na današnji dan leta 1945 izšla tudi z naslednjim pozivom: Tržačani! Protifašisti, demokratični italijanski in slovenski meščani! Italijansko-slovenski protifašistični odbor vas vabi, da se zberete ob 17.30 na trgu Unita`, da manifestirate zahtevo demokratičnega ljudstva Trsta, ki hoče resnično ljudsko demokracijo. Hrúševje je staro obcestno naselje, ki leži na prehodu flišnega dela Spodnje Pivke v višji, apnenčasti svet Slavinskega ravnika. Ime je izpeljano iz besede hruša, hruška. Imena iz te osnove poznajo tudi drugi Slovani. Fašisti so z vladnim odlokom iz leta 1923 kraj preimenovali v Cruscevie. Komično opero "Robin Hood" skladatelja Reginalda De Kovna so krstno uprizorili na današnji dan leta 1890 v čikaški operni hiši. Prisluhnimo odlomku iz opere, ki jo je posnel angleški veliki orkester pod taktirko avtorja
Židovski upor proti okupatorjem Rimljanom se je iztekel na današnji dan leta 65 pred našim štetjem. Uporniki so zasedli trdnjavo Antonia. Čez pet let je sledilo kruto maščevanje. "Poskus Italijanov, da bi pri Zagraju prekoračili Sočo, krvavo odbit. Na tirolski in koroški meji sovražni topovski ogenj brezuspešen. Znatne laške izgube na Krnu. Zvezne čete zavzele Starzawo. Memška ofenziva na vzhodnem bojišču. Nemški podvodniki pred Dardanelami - Blokada maloazijske obale", tako je Edinost naslovila poročila z bojišč na današnji dan leta 1915. Prvi mesec narodne oblasti, tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo o drugem zasedanju Primorskega narodnoosvobodilnega odbora v dvorani tržaškega Ljudskega doma. V otvoritvenemu govoru je predsednik France Bevk poudaril: «Gospodarski pomen, ki ga ima Trst za svoje najširše zaledje, zlasti pa narodni sestav njegovega prebivalstva, ki je po veliki večini italijansko, zahteva poseben položaj tega v sklopu naše oblastvene ureditve. Zato smo dali Trstu avtonomijo.« V Biljah se je na današnji dan leta 1960 rodil filozof Dean Komel. Po novogoriški gimnaziji je leta 1988 diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1995 ubranil doktorsko dizertacijo. Bil je med pobudniki Fenomenološkega društva v Ljubljani in kasneje njegov podpredsednik. O svoji trditvi, da je na večnosti časa utemeljeno filozofsko vedenje, je povedal: Hrpélje so večje obcestno naselje v spodnjem, zahodnem delu Podgrajskega podolja, ob cesti Kozina-Rupa. Morda je ime nastalo iz množinskega prebivalstvenega imena Virpelane, izpeljanega iz besede virpa v pomenu vrtača. Če je domneva pravilna, je ime prvotno pomenilo "prebivalci ob vrtači". Fašisti so kraj preimenovali v Erpelle-Cosina. V Trefforestu se je na današnji dan leta 1940 v valižanski rudarski družini rodil pevec Thomas John Woodward - Tom Jones. Že v najstniških letih je kot bobnar nastopal v ansamblih The Senators in The Playboys. Zaslovel je s skladbo What`s New Pussycat iz istoimenskega filma. Mednarodna zvezda je postal čez leto dni s skladbo Green, Green Grass of home in kasneje prodal kar 100 milijonov plošč
V Trstu se je na današnji dan 1620 rodil kanonik in zgodovinar Vincenzo Scussa. Šolal se je pri jezuitih in napredoval v kanonika stolnice svetega Justa v Trstu. Scussa je napisal Cronografsko zgodovino Trsta od izvorov do leta 1695. Pri tem pogosto omenja Slovane, ki so se v Istri pojavili leta 600, skupaj z Langobardi in Avari. V Lubecku se je na današnji dan leta 1875 rodil pisatelj Thomas Mann. Med glavnimi deli omenimo romana Budenbrookovi in Čarobna gora, ki so jo letos uprizorili tržaški gledališčniki in ansambel ljubljanske drame. O predstavi je poročala Neva Zajc: Nedeljska Edinost je na današnji dan leta 1915 tako strnila poročilo generalštaba avstroogrske vojske: "Uradno se objavlja: 5. junija. Na tirolskem in koroškem mejnem ozemlju se tudi včeraj ni zgodilo ničesar bistvenega. Na Primorskem je ostalo pri krvavo zavrnjenem napadu štirih italijanskih bataljonov na naše postojanke severno od Tolmina." Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal: Slovensko-italijanska protifašistična zveza, Govor tovariša Borisa Kraigherja na ustanovni konferenci zveznih delegatov iz Slovenskega Primorja in Trsta. Med izjavami glasnikov ljudske volje so citirali tovarišico Marino: "Trst je življenjsko vezan na svoje zaledje, zato moramo še bolj utrditi slovensko-italijansko bratstvo« Renesanso narodopisja smo doživeli po osamosvojitvi. Danes skoraj ni vasi, ki ne bi imela svoje kronike v knjižni obliki. Sodnik Jožko Humar pa je že leta 1980 izdal kroniko Bukovice in Voljčje Drage. Prisluhnimo odlomku magnetofonskega zapisa Ingrid Orel: Hrastôvlje ležijo sredi Hrastovskega dola, suhega nadaljevanja zgornje Rižanske doline. Zapis iz 14. stoletja omenja Villo de Cristolgan, tisti iz leta 1581 pa Cristoviae, kar kaže na prvotno, verjetno množinsko prebivalstveno ime Hrastovlane, kar bi pomenilo prebivalci hrastovega sela. Fašisti so kraj preimenovali v Cristoglie. Opero "Lakmé" je skladatelj Clément Philibert Léo Delibes začel pisati že leta 1881 kot ljubezensko zgodbo iz Indije v času angleške nadvlade. V Londonu so jo prvič izvedli na današnji dan leta 1885 v Gaiety Theatru. Prisluhnimo sceni in zborovskemu prizoru iz 2. dejanja opere Lakmé. Zboru in orkestru L`Opere comigue je na snemanju dirigiral Alain Lombard
Na današnji dan leta 70 pred našim štetjem je vojski rimskega cesarja Titusa uspelo podreti del obzidja in zasesti Jeruzalem, s čimer se je končala prva rimsko-judovska vojna. V Brežicah je na današnji dan leta 1880 umrl politik in pravnik Radoslav Razlag. Na graški univerzi je študiral bogoslovje in pravo. Po diplomi je delal tudi na graški slovenski realki. Zatem je bil odvetnik v Brežicah, leta 1870 se je preselil v Ljubljano in kmalu postal ena osrednjih političnih osebnosti. Urejal je revijo Pravnik slovenski, govoril na taborih v Ljutomeru, Žalcu, Sevnici, Vižmarjih in Ormožu. Bil je deželnozborski poslanec, leta 1871 pa tudi kranjski deželni glavar. Vrhovni poveljniki štirih zasedbenih vojaških oblasti v Berlinu na današnji dan leta 1945 prevzamejo vrhovne upravne oblasti. Primorski dnevnik pa je v Trstu izšel z naslovi: V duhu teheranskih sklepov, Zapadni zavezniki nam izročajo narodne izdajalce, Prvi transporti že prispeli v Škofjo Loko, Rupnik interniran v Italiji: »Državna komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomočnikov je bila obveščena, da so v zavezniških taboriščih Foro Taranto in Carbonara v Italiji internirani razni ugotovljeni in zloglasni izdajalci in vojni zločinci, med katerimi je tudi domobranski general Rupnik." Razkroj nekdanje federacije se je simbolno začel s polemikami in prepiri o skupnih izobraževalnih jedrih v Zvezi pisateljev Jugoslavije. Na mariborski skupščini, na današnji dan leta 1985, sta spor poosebljala Ciril Zlobec in Miodrag Bulatovič. V našem arhivu hranimo izjavo tedanjega predsednika Cirila Zlobca: Haríje so obcestno naselje na vzhodnem robu osrednjega brkinskega slemena. Župnija s cerkvijo svetega Štefana je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1787, sedanjo cerkev pa so sezidali leta 1902. Ime najverjetneje izhaja iz slovanskega imena Bygosti, oziroma hipokoristnika - ljubkovalnega imena Byhoriy, kar dokazuje star zapis iz leta 1328 - Behcarie. Fašisti so kraj preimenovali v Carie. Benjamin Britten je opero Peter Grimes, mračno zgodbo o nasilnem ribiču in glasbeno pripoved o morju, pisal zadnja leta druge svetovne vojne, krstno so jo uprizorili na današnji dan leta 1945 v gledališču Sadler Wells. Prisluhnimo interludiju Svitanje. Orkestru Kraljeve opere Covent garden je na snemanju dirigiral Benjamin Britten
Začnimo z zgodovinskim utrinkom za sladokusce: Rókfor- Roquefort je sir s plesnijo, ki naj bi ga prvič naredili in pojedli na današnji dan leta 1070. Po legendi naj bi pastir, ki se je pred dežjem umaknil v votlino, s seboj na pašo vzel mladi sir. Ko je hotel malicati, je zunaj zagledal lepo dekle, v votlini pa je pozabil hrano. Kasneje je sir našel, vendar je bil plesniv. Vseeno ga je poskusil in ugotovil, da je dober in novico o tem razširil med vaščane. Še danes je to edini ovčji sir z modro zeleno plesnijo Penicillium roqueforti. Danes se spominjamo prvih žrtev italijanskega okupatorja na Slovenskem. Zaradi hudih bojev na krnskem pogorju so se italijanske bojne vrste hitro redčile, saj je vsakega ranjenega vojaka spremljala skupina vojakov, ki se največkrat ni več vrnila na fronto. Na današnji dan leta 1915 so iz vasi Ladra, Smast in Kamno odpeljali 60 kmetov, vsakega desetega so ustrelili, ostale pa odgnali v internacijo na Sardinijo. Četrtega junija 1945 so v vojaški bolnišnici v Ljubljani shranili prve steklenice krvi 150-ih darovalcev. Rdeči križ kot glavni organizator krvodajalskih akcij dandanes organizira po približno 210 krvodajalskih akcij na leto, o aprilski leta 2012 je poročala Zdenka Tomulič: Na današnji dan leta 1985 je v izolski bolnišnici umrl arhitekt Eduardo Adolfo Corradini, po poroki staršev pa je postal Edo Mihevc. Arhitekturo je študiral v Ljubljani, kjer je delal v projektivnih birojih in se že leta 1941 pridružil partizanom. Po vojni je bil jugoslovanski gospodarski pooblaščenec v Trstu. Zatem je projektiral veliko stanovanjskih naselij. Leta 1969 je prejel Prešernovo nagrado za arhitektonsko in urbanistično ureditev Lucije, ko je dejal: Gríže so razpotegnjena vas pod razvodnim hrbtom, imenovanim Vrhe. Ime je dobila po kupih kamenja, ki so nastali po čiščenju zakraselega kamnitega sveta. Z besedo gríža označujemo "kamniti ali kraški svet, skalo, kamen". Fašistične oblasti so z vladnim odlokom iz leta 1923 Gríže preimenovale v Grise. V Kropi se je na današnji dan leta 1910 rodil tenorist Anton Dermota. Po končani orglarski šoli v Ljubljani je na Bledu delal kot organist. Pevsko se je izobraževal na ljubljanskem konzervatoriju. Od leta 1934 je polnih 40 let pel v Dunajski državni operi. Na dunajski akademiji za glasbo in gledališče je vzgojil celo vrsto pevcev. Leta 1986 se je tako spominjal sodelovanja s slovenskimi skladatelji: Antonu Dermoti prisluhnimo v posnetku arije Franja iz Foersterjeve opere Gorenjski slavček
Prva uredba francoskih oblasti o organizaciji šolstva, odlok je podpisal maršal Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont na današnji dan leta 1810, je namesto trivialke, glavne šole in normalke uvedla enotne štirirazredne osnovne šole, iz katerih so učenci prestopali v poklicne šole ali nižje gimnazije, ki so bile v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Postojni, Idriji, Trstu, Gorici in Kopru. "Nov poraz Italijanov pri Tržiču. Napadi na goriško predmostje krvavo odbiti," tako je Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila o najbližjih spopadih prve svetovne vojne. "Po brezuspešnih napadih pri Zagraju in Polazzu, se je pričel proti večeru najmanj od dveh pehotnih divizij izvršeni napad proti oddelku planote pri Doberdobu. Naše za boj navdušene čete so vrgle, kakor vedno, sovražnika povsod nazaj." Ob spoštljivem življenjskem jubileju voščimo Cirilu Zlobcu, ki se je na današnji dan leta 1925 rodil v Ponikvah na Krasu. Prve pesmi je objavil že v ilegalnem dijaškem listu v Kopru. Kot partizan je konec vojne dočakal v osvobojenem Trstu. Po osvoboditvi je doštudiral slavistiko ter pisal o kulturi v številnih uredništvih v Ljubljani. Kasneje je bil politik, nazadnje je bil član predsedstva Slovenije. Prisluhnimo odlomku oddaje ob pesnikovem 60-em življenjskem jubileju, ko je založba Lipa izdala antologijo Zlobčevih pesmi z naslovom Beseda: Sredin Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal o nadaljevanju vojne na Daljnem vzhodu. »Včeraj v jutranjih urah je 600 veletrdnjav bombardiralo važna japonska središča Kure, Simoneseki in Kuamamoto." Klávže so v jedru gručasto naselje, h kateremu sodijo zaselki Skribe, Sopotnica in Log. Še pred prvo svetovno vojno sta v vasi delovali prva tovarna za predelavo lesa na vodni pogon in hidroelektrarna. Klávža je vodna zapornica, ki so jo odprli za spravljanje lesa. Sama beseda je prek nemške 'kause' prevzeta iz starolatinske besede clusa - zapornica. Na današnji dan leta 1900 se je v New Orleansu rodil Louis Daniel "Satchmo" Armstrong. Že kot fant je igral trobento na ladjah na Mississipiju. Leta 1922 je postal trobentač v čikaškem orkestru Oliver's Creol Jazz Band, kmalu zatem je ustanovil lastne zasedbe. Kot trobentač, vodja orkestrov in pevec dixieja je nastopal po vsem svetu. 1965 in štiri leta pozneje je nastopil tudi v Ljubljani. Ena izmed Satchmovih uspešnic je tudi Hello Dolly, ki jo je posnel leta 1964
Na današnji dan leta 1755 se je v Idriji rodil pravnik Anton Podobnik. Po študiju na Dunaju je delal v Ljubljani, kjer so ga leta 1795 izvolili za župana. Oddolžil se jim je s številnimi javnimi deli, zato ga je Valentin Vodnik v pismu Žigi Zoisu opisal kot izvrstnega župana in prijatelja znanosti. "Dosedanje akcije Lahov brezuspešne. Napadi na Krn odbiti ob težkih izgubah za sovražnika. Dve utrdbi Przemysla zasedeni. Manjši nemški uspehi na Kurskem." S temi naslovi je četrtkova Edinost na današnji dan leta 1915 povzela včerajšnja poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Nov kamen spotike," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik o polemikah o tržaškem vprašanju: "Ljudske množice kljub vojnemu razdejanju utrjujejo svojo ljudsko oblast. Nasprotno pa se oglašajo od drugod, predvsem iz Bonomijeve Italije, iz Londona in Washingtona, glasovi, češ da je novo vzpostavljena oblast samopašna, da se vrše nemiri, množične aretacije in tako dalje. Kaj tiči za vso to gonjo? Nič drugega kot napadi na Jugoslavijo." V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl šahovski velemojster in publicist Vasja Pirc. V Jutru je urejal šahovsko rubriko in sodeloval na velikih turnirjih. Z jugoslovansko reprezentanco je leta 1950 v Dubrovniku postal olimpijski prvak. O šahu je leta 1977 povedal: Gríntovec je gručasta vas sredi šavrinskega gričevja, ki leži na pobočju zahodnega dela Šmarskega hrbta. Občnoimenski pomen slovenske besede gríntavec, narečno gríntouc, je snežniška, skalna golina. Beseda je izpeljana iz 'gríntav svet' v pomenu "pust, raskav, hrapav, peskast, robat svet". V Trstu se je na današnji dan leta 1890 rodil dirigent in skladatelj Mirko Polič. Po maturi v Pragi je opustil študij prava in se prepisal na tržaški konservatorij. Z zborom Glasbene matice je prekrižaril domala vso Evropo. Prisluhnimo ariji Krjavljeva pripoved iz Poličeve opere Deseti brat. Basista Ladka Korošca spremljata komorni zbor in simfonični orkester RTV pod vodstvom dirigenta Sama Hubada
Po razbitju rimskega ladjevja so Vandali pod vodstvom kralja Geiserica na današnji dan leta 455 zasedli Rim in ga v 14-ih dneh oplenili. Šest let prej so v Afriki oblikovali prvo germansko državo na rimskih tleh. Markiz Donatien-Alphone-Francois de Sade, potomec aristokratske družine iz Provanse, se je rodil na današnji dan leta 1740 v Parizu. "V delih je zagovarjal psevdofilozofsko utemeljeno neobrzdano spolno uživanje, polno bolestnih obscenosti in patološke krutosti". Trditev v Velikem svetovnem biografskem leksikonu je Andrej Medved, sicer prevajalec monografije Klossovskega, "Sade moj bližnji", tako komentiral: V Trbovljah se je na današnji dan leta 1925 rodil kipar Stojan Batič. Po končani akademiji je v Ljubljani opravil še specialko pri Frančišku Smerduju in pri Olegu Zadkinu v Parizu. Leta 1980 se je tako spominjal pariških časov: Kiparski opus Stojana Batiča je izrazito raznolik, zanj najznačilnejše pa so lirično občutene in stilizirane figure. "Delegacija iz Primorske in Trsta pri maršalu Titu", tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Ljubljane ob Titovem sprejemu delegacije iz Slovenskega primorja in Trsta, ki jo je vodil pisatelj France Bevk. Maršal Tito je izjavil "... da bo končno vprašanje državnih meja reševala mirovna konferenca, da pa ima Jugoslovanska armada kot zavezniška armada vso pravico do prisotnosti na ozemlju, ki ga je osvobodila s svojo krvjo." Grgárske Rávne so razpotegnjena vas v jugozahodnem delu Banjške planote. Sodeč po zapisu iz leta 1389, bi bilo treba izvor imena kraja iskati v svetniškem osebnem imenu Gregor, vendar se zdi verjetneje, da izhaja iz neke romanske tvorjenke na - arius, morda ime kraja torej izvira iz besede 'gregarius' - črednik in posamostaljeno "član, navaden vojak". Rávne navadno označujejo kraj na obdelani polici podolgovate oblike manjšega obsega. V Ročinju se je na današnji dan leta 1940 rodil duhovnik, dirigent in skladatelj August Ipavec. Po končani teološki fakulteti v Ljubljani je kaplanoval v Cerknem, Izoli, Kobaridu, Idriji, na Trnovem, od leta 1976 pa na Dunaju. Vmes je od leta 1969 študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prisluhnimo odlomku baletne suite Zlatorog iz leta 1978 v izvedbi simfoničnega orkestra RTV
"Vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi," je verjetno največkrat navajani stavek iz knjige O vojni, ki jo je napisal na današnji dan leta 1780 v Magdenburgu rojeni Carl von Clausewitz, kasnejši general. Na današnji dan leta 1905 so graditelji zaključili lok solkanskega mostu. Podrobneje o tem inženir Gorazd Humar: dalet / Čez most je že leta 1906 stekla železniška povezava Dunaja in Srednje Evrope s pristaniščem v Trstu. Na današnji dan leta 1940 se je v Trstu rodil zgodovinar Jože Pirjevec. Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti se je posvetil raziskovalnemu delu in obiskoval diplomatsko akademijo na Dunaju. Doktoriral je leta 1978 z monografijo o Niccoli Tommaseu. Profesor Pirjevec je reden gost naše radijske postaje, o kobariškem preboju soške fronte je povedal: Petkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 v Trstu izšel z uvodnikom Edvarda Kardelja z naslovom Moč narodnih množic: »Znašli smo se pred vojnimi ruševinami, cele naše pokrajine še stradajo. Vendar so z druge strani storjeni resni koraki najprej za ustvarjanje potrebnih pogojev za izboljšanje?" Grgár je deloma obcestno, deloma gručasto središčno naselje, ki leži v zakraseli Grgarski kotlinici s številnimi brezni in koriti ponikalnice Slatna. Sodeč po zapisu iz leta 1389 bi veljalo izvor imena kraja iskati v svetniškem osebnem imenu Gregor, iz latinskega Gregorius. Ta poskus razlage je problematičen iz tvorbenih razlogov, zato se zdi verjetneje izhajati iz neke romanske tvorjenke na -arius, morda ime kraja torej izvira iz besede gregarius - 'črednik' in posamostaljeno "član, navaden vojak". Tomaž Hostnik je na na današnji dan leta 1980 v Trbovljah ustanovil zasedbo Laibach, ki je v likovno in glasbeno produkcijo Slovenije prinesla postmoderno ustvarjanje retroavantgarde. Koncert v Portorožu pred petnajstimi leti je Boris Bradač tako ocenil /dalet. Prisluhnimo Laibachovi predelavi himne Slovania
Na današnji dan leta 455 so ubili rimskega cesarja Petroniusa Maximusa, ki je prišel na oblast s pomočjo zarote proti cesarju Valentianu. Vladal je samo 77 dni, saj je kralj Vandalov Gaiseric le tri dni po njegovem umoru zasedel Rim in cesarjevo premoženje, skupaj z družino odpeljal v Kartagino. Na današnji dan leta 1915 so Nemci s cepelinom prvič bombardirali London. Tržaška Edinost pa je veliko pozornosti namenila govoru nemškega kanclerja Bethmann - HolIwega v Berlinu: "Brez vsake kapljice krvi je zamogla dobiti Italija dolgo listo koncesij! Zakaj jih ni sprejela? Hočejo-li morda osvojiti nemško Tirolsko? Roke proč! Da je šla Avstrija do skrajne meje možnosti, je znano. Mi bomo prestali tudi ta vihar! " Na današnji dan leta 1945 se je v koroškem Špaterjanu zastrupil esesovski in policijski general Odilo Lothar Globočnik. Po prvi svetovni vojni se je družina iz rodnega Trsta preselila v Celovec, kjer je mladi stavbni delovodja leta 1930 postal član Hitlerjeve nacionalsocialistične stranke, kasneje še esesovec in kmalu tudi eden glavnih nacističnih voditeljev v Avstriji. Po kapitulaciji Italije je postal esesovski in policijski vodja v operativni coni Jadransko primorje. V Trstu je rižarno preuredil v uničevalno taborišče. Grahôvo ob Bači je razloženo središčno naselje z gručastim jedrom, ki leži nekoliko nad dnom Baške grape, na jugovzhodnem pobočju Kotla. Verjetneje je izvoru krajevnega imena bolj botrovalo osebno ime kot rastlina. Kot prvi absolvent Ostrčeve kompozicijske šole je na današnji dan leta 1995 v Ljubljani umrl skladatelj, pianist in publicist Pavel Šivic. Po izpopolnjevanju v Pragi je v Ljubljani predaval na glasbeni akademiji. V partizanih je dirigiral Invalidskemu pevskemu zboru, po vojni pa je bil dirigent ljubljanske Opere. V arhivu hranimo Šivičevo razmišljanje iz leta 1974 o tem, kakšna naj bo sodobna opera: Šivicevo uglasbitev pesmi Jutra sta posnela Eva Novšak Houška in Trio Lorenz
Danes se spominjamo avtorja Božanske komedije, svetovne literarne dediščine. Na današnji dan leta 1265 se je v Firenzah rodil eden največjih italijanskih pesnikov, Dante Alighieri. Manj znano pa je, da je v bližini Tolmina Dantejeva jama. Prisluhnimo odlomku pričevanja Rezke Leban: "Na Primorskem so se pričeli manjši boji. Pri Kobaridu je bil razpršen en italijanski bataljon. Pri Plavi prodira sovražen oddelek. Severno od Gorice je bilo včeraj odbitih pet sovražnih napadov. Včeraj ponoči je več naših mornariških letalcev izvršilo novo akcijo proti Benetkam. Ponoči je velik tuj parnik ob vhodu v Tržaški zaliv zadel na mino in se potopil," takšno uradno poročilo z Dunaja je na današnji dan leta 1915 objavila nedeljska izdaja tržaške Edinosti. Tržaški Primorski dnevnik - glasilo Osvobodilne fronte za slovensko Primorje in Trst, je v sredo 30. maja 1945 izšel z uvodnikom: "Ne bomo klonili!" "Nota jugoslovanske vlade v odgovor Združenim državam in Veliki britaniji poudarja, da ima jugoslovanska armada kot zavezniška enako pravico kot one, da ostane na ozemlju, ki ga je osvobodila v krutih borbah proti skupnemu sovražniku." Grahôvo Brdo je vasica na Krasu, ki leži na planotastem svetu, ki se razteza od Štanjela do Štorij. Osebno ime Grah se ohranja tudi kot priimek. Občnoimenski pomen slovenske besede brdo je podolgovata, ne zelo visoka vzpetina ali hrib. Fašisti so kraj preimenovali v Gracovo di Tomadio. Boris Leonidovič Pasternak je na današnji dan leta 1960 umrl v Peredelkinem pri Moskvi. Ta ruski pesnik in pisatelj je bil kot lirik blizu futurizmu. V času Stalina je bil prisiljen k molku, deloval pa je tudi kot prevajalec. Roman Doktor Živago je bil izdan leta 1957 v Italiji, v Sovjetski zvezi pa šele leta 1988. Nobelovo nagrado za ta roman je moral odkloniti. Zdaj pa Larina pesem iz filma Doktor Živago
V Grgarju se je na današnji dan leta 1820 rodil sodnik in politik Josip Doljak. Po maturi v Gorici je na dunaju študiral pravo. Revolucionarnega leta 1848 je postal državnozborski poslanec. Podrobneje o njem zgodovinar Branko Marušič: "Na avstrijsko-italijanski fronti nobenih imenovanja vrednih dogodkov, Rusi poskušajo z ojačenji ustaviti naše prodiranje v srednji Galiciji, Srditi boji na raznih mestih francoske fronte, Letalski boji med Francozi in Nemci." S temi naslovi na prvi strani je izšla sobotna tržaška Edinost na današnji dan leta 1915. V Ljubljani je na današnji dan leta 1935 umrla slikarka Augusta Šantel plemenita Aigentler. Najprej se je posvetila glasbi, klavirju in violini. Slikarstvo je študirala v Gradcu in Muenchnu, kjer se je poročila s fizikom in matematikom Antonom Šantelom in se preselila v Gorico. Sodelovala je v čitalnici in kar 25 let vodila Ciril Metodovo družbo. V Gorici je nastal njen najpomembnejši portretni slikarski opus. Primorski dnevnik - glasilo Osvobodilne fronte za slovensko Primorje in Trst, je v torek, 29. maja, poročal: "Mednarodna konferenca v San Franciscu, kjer ustanavljajo Organizacijo združenih narodov, Včeraj so Gabrovčani na ruševinah in grobovih obhajali obletnico uničenja svoje vasi - sedaj stopa Gabrovica v novo življenje." Gradíšče pri Štjaku je gručasta vasica, ki stoji na vrhu hrbta, imenovanega Vrhe, blizu ceste Štjak-Vrabče. Občnoimenski pomen slovenske besede gradíšče je mesto, kjer stoji ali je stal grad, grajsko obzidje. Fašisti so kraj preimenovali v Gradigne di Sesana. Češki skladatelj Josef Suk je kot izrazit lirik izhajal iz lahkotnega novoromantičnega sloga. Ustanovil je češki kvartet in z njim prepotoval ves svet. Kasneje je postal profesor na praškem konservatoriju. Skladatelj Josef Suk je umrl na današnji dan leta 1935. Prisluhnimo odlomku Sukove Elegije, opus 23, ki nam jo bo zaigral Trio Lorenz
Filozof in matematik Tales iz Mileta je zaslovel z napovedjo sončnega mrka na današnji dan leta 585, ki je tudi prispeval k prekinitvi bitke med Lidijci in Medejci pri reki Kalis v Mali Aziji. Tales je trdil, da je voda počelo vseh stvari. Krožni tok vode pa je bil zanj gonilo Vesolja in življenja. Znana sta njegova izreka o sorazmerjih. Na Proseku se je na današnji dan leta 1835 rodil politik Ivan Nabergoj. Med gradnjo Miramarskega gradu se je seznanil z nadvojvodo Maksimiljanom in ga spremljal tudi na Dunaju. Dopisoval je v Bleiwesove Novice. Leta 1864 je postal proseški župan, kmalu zatem tržaški občinski svetnik in poslanec. Prisluhnimo še dodatnim pojasnilom zgodovinarja Milana Pahorja: "Artilerijski boji jugovzhodno od Tridenta, Na Primorskem poskušali Lahi na več mestih prekoračiti mejo, Efektivna italijanska blokada avstrijskega obrežja in Albanije." Tako je petkova izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela zadnja poročila z novega bojišča prve svetovne vojne. Gradíšče pri Divači je vasica v vzhodnem delu Krasa. Leži na griču Škalah, ki se spušča proti jugovzhodu v Dol. Naselje je v neposredni bližini Škocjanskih jam, zato je v okolici veliko udornic. V vasi in okolici je več arheoloških najdišč, najpomembnejše odkritje je iz železne dobe. Občnoimenski pomen slovenske besede gradíšče je mesto, kjer stoji ali je stal grad, grajsko obzidje. Nazadnje se spomnimo še srečanja harmonikarjev v Roču. Prisluhnimo odlomku oddaje Emila Zonte o drugem srečanju leta 1990:
Neveljaven email naslov