Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1138 epizod
1138 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Papež Urban drugi je na današnji dan leta 1095 na sinodi, ki je takrat zasedala v Clermontu, pozval zahodne kristjane k boju za ogrožene vzhodne kristjane in za sveto deželo z Jeruzalemom. Križarji so čez 4 leta zasedli Jeruzalem, pobijali meščane in v njem ustanovili kraljestvo. V Podgori se je na današnji dan leta 1895 rodil fotograf Peter Kocjančič. Usposabljal se je na goriški šoli za dekorativno umetnost. Po prvi svetovni vojni je v Gorici delal kot grafik, kasneje pa se je v Ljubljani ukvarjal z umetniško fotografijo. Prejel je celo vrsto nagrad, diplom in medalj na domačih in mednarodnih fotografskih razstavah. Po porazu v bitki za Prištino se je na današnji dan leta 1915 srbska vojska umaknila v Debar, kjer so boji trajali do 4. decembra, ko so skupne avstroogrske, nemške in bolgarske enote pregnale preostanke srbske vojske, ki je utrpela kar 30 tisoč žrtev in ranjenih. General Radomira Putnika je zato ukazal umik v Albanijo, od koder so preživele čez Grčijo prepeljali na otok Krf. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1960 rodil zgodovinar Peter Štih. Otroštvo je preživel v Tolminu, kjer se je že na gimnaziji začel ukvarjati z zgodovinskim raziskovanjem. Po diplomi se je kot Knafljev štipendist izpopolnjeval na dunajskem inštitutu za avstrijske zgodovinske raziskave. Doktoriral je z disertacijo o Goriških grofih. Leta 1999 je v treh jezikih izdal razpravo o dveh listinah cesarja Otona za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Warehena iz leta 1001, v katerih sta prvič omenjena Solkan in Gorica. O pomenu te omembe je povedal: Šembíje je vas z gručastim jedrom in razpotegnjenim delom, na širokem in dolgem prevalu med Zgornjo Pivko in Ilirskobistriško kotlino. Dejansko je ime kraja nastalo iz Šentvidane, torej iz množinskega prebivalstvenega imena, izpeljanega iz nekdanjega krajevnega imena Šentvid. V Windomu, v ameriški zvezni državi Minnesota, se je na današnji dan leta 1960 rodila skladateljica in dirigentka Maria Schneider. Po študiju na univerzah v Minnesoti, Miamiju in na Eastman School of Music je leta 1985 prišla v New York študirat kompozicijo. Uspela je kot dirigentka. Leta 1993 je ustnovila svoj jazz orkester. Za svoje skladbe in zgoščenke je prejela vrsto grammyjev. Prisluhnimo skladbi jazz orkestra Marije Schneider, Pretty Road
Na Slomih pri Ponikvi se je na današnji dan leta 1800 rodil lavantinski škof, pesnik, nabožni pisatelj in prvi slovenski svetnik, Anton Martin Slomšek. Leta 1846 je bil imenovan za lavantinskega škofa in kmalu zatem so sedež škofije prenesli v Maribor. Dal je pobudo za ustanovitev Mohorjeve založbe. Leta 1999 ga je papež Janez Pavel drugi razglasil za blaženega, ko je dejal: "Srditi boji na črti med ustjem Vipave in Vrhom svetega Martina so trajali dan in noč. Goriško predmostje, južni deli mesta, potem kraja Sovodnje in Rupa so Italijani silovito obstreljevali s topovi. Več sovražnih bataljonov je napadalo pri Oslavju; odbili smo jih in uničili dve stotniji," je na današnji dan leta 1915 pisala petkova Edinost. V Kokri se je na današnji dan leta 1940 rodil filozof in sociolog Andrej Kirn. Po diplomi in doktoratu na Filozofski fakulteti se je posvetil raziskovalnemu delu. in sicer teoriji. Leta 2013 je tako razmišljal o obnovljivih virih energije: V Trstu se je na današnji dan leta 1940 rodil ekonomist in politik Dino Pucer. Kot ekonomist je delal na koprski Agrariji, sežanski Preskrbi in v podjetju Kras Sežana. Bil je poslanec slovenske skupščine in član centralnega komiteja Zveze Komunistov Slovenije ter koprski župan. Kot oljkar je leta 2007 povedal: V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrla zdravnica Franja Bojc - Bidovec. Partizanom se je pridružila leta 1943 in januarja 1944 postala upravnica znamenite bolnišnice Franja, česar se je pred upokojitvijo tako spominjala: Svetó je gručasto naselje v osrednjem delu Komenskega Krasa. Današnje standardizirano ime je hiperkorektno. Narečne oblike in star zapis iz leta 1347 Suta, kažejo na izhodiščno Suto, kar etimološko ni pojasnjeno, morda gre za predslovansko poimenovanje. Na današnji dan leta 1950 se je v Buenos Airesu rodil basbaritonist Marko Fink. Leta 2006 je s sestro Bernardo nastopil na Kogojevih dnevih in povedal: V arhivu hranimo posnetek Piranskih glasbenih večerov iz leta 1977, ko je Marko Fink, ob spremljavi pianistke Nataše Valant, zapel slovensko narodno Sva z ljub'co na jarmak hodila
Srednjeveški heroj Genove, Andrea Doria, se je še v 87. letu uspešno boril proti Turkom in barbarskim piratom v Sredozemlju. S pomočjo Karla V. je leta 1528 osvobodil Genovo pred Francozi. Umrl je na današnji dan leta 1560. Na današnji dan leta 1905 je na polju med Štandrežom in Gorico prvič poletel Edvard Rusijan. Bliskoviti vzpon se je tragično končal z nesrečo 9-ga januarja 1911 v Beogradu, o čemer podrobneje Rajmund Krivic, Albin Novak in Srečko Gombač: Skoraj enoletno uspešno delovanje Indijskega ekspedicijskega korpusa v Mezopotamiji se je na današnji dan leta 1915 končalo s porazom v bitki za Ktezifon na zahodni obali reke Tigris, s čimer je turška vojska zaustavila britansko prodiranje proti Bagdadu. "V enotnosti si ljudstvo cone B ustvarja boljšo prihodnost," tako je na današnji dan leta 1945 na prvi strani pisal nedeljski Primorski dnevnik. Vojna uprava je namreč pred mesecem dni uvedla jugo lire, da bi zagotovila sredstva za gospodarsko obnovo. Na Čiginju se je na današnji dan leta 1950 rodil urednik, prevajalec in publicist Zdravko Duša. Bil je novinar pri časopisu Delo, nato urednik pri Cankarjevi založbi, prevajalec iz sodobne angleške in ameriške literature. Po upokojitvi se je posvečal tudi režijam proslav, omenimo 300-o obletnico Tolminskega punta in proslavo ob priključitvi Primorske, ko je dejal: V Londonu je na današnji dan leta 2005 v 59-em letu umrl najbolši severnoirski nogometaš George Best. Izstopajočo legendo predstavlja naš športni urednik Primož Čepar. Svéti Antón je skupno ime za zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja. Po drugi svetovni vojni se je do leta 1993 kraj imenoval Pridvor, sicer je poimenovan po svetem Antonu Puščavniku, ki mu je posvečena tamkajšnja cerkev. V metropolitanski operi je bila na današnji dan leta 1905 krstna ameriška izvedba opere Julesa Masseneta, Thais. Louis Gallet je libreto napisal po romanu Anatola Francea. Zahtevno naslovno vlogo je avtor zaupal ameriški sopranistki Sibyl Sanderson. Bolj kot sama opera je zaslovela njena Meditacija, zato prisluhnimo posnetku Bostonskega pops orkestra pod taktirko Arthurja Fiedlerja
Danes se spominjamo vzpona države Aztekov v Mehiški visoki kotlini, ki je leta 1430 pod kraljem Ickoatlom postala najmogočnejša država Srednje Amerike. Po zmagi na Tepaneki Ickoatl sklene trojno zvezo azteških mestnih držav Tenochtitlána, Texcoca in Tlacopana. Medtem ko se je na današnji dan leta 1915 srbsko vodstvo umaknilo v Albanijo, je tržaška Edinost povzela komentar praškega časnika Union: " Toli pompozno napovedovani izprehod na Dunaj, tiči že skoro šest mesecev obupno pred Gorico in tako se nad prebivalstvom, katerega odrešenje se je označilo kot cilj te vojne, maščujejo s tem, da brez vsakega militarično-strategičnega razloga demolirajo mesto goriško, ter da so poslali nad Trst letalce, ki so obmetavali mesto z bombami." "Razprava proti nacistom - številni dokumenti dokazujejo krivdo vseh obtožencev," tako je sobotni Primorski dnevnik povzel Tanjugovo poročilo iz Nuerenberga in obenem napovedal odprtje Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje, ki je bilo v nedeljo, 2. decembra 1945. Sužíd je gručasto naselje v južnem delu Staroselskega podolja, ki leži nad Kobariškim blatom, na terasi ob vznožju Matajurja. Zapis iz leta 1763 navaja ime Schnaset. Ime je predslovanskega izvora, prevzeto kot Silžidi iz romanskega Siližedu, to pa iz latinskega Silicetum z občnoimenskim pomenom "kraj, kjer je kremen", kar je tvorjeno iz latinskega 'silex' v pomenu 'trd kamen, skala, kremen'. Na današnji dan leta 1906 je v Gorici umrl pesnik Simon Gregorčič. Mladostno pesniško žetev je objavil v prvem zvezku Poezij, ki so izšle leta 1882. Zaradi blagoglasnosti se je Gregorčiča oprijel vzdevek Goriški slavček, številne njegove pesmi pa so ponarodele. Pogrebne slovesnosti s tridnevnim sprevodom od Gorice do rodnega Vrsna se je udeležilo na tisoče ljudi, ki so se še zadnjič želeli posloviti od Goriškega slavčka. Prisluhnimo sedaj Francetu Bevku, ki je na proslavi ob 120-letnici Gregorčičevega rojstva v Kobaridu takole govoril o pomenu Gregorčičeve poezije: Gregorčičevo Sočo opeva tudi Giani Rijavec:
V Ravnici pri Grgarju se je na današnji dan leta 1780 rodil teolog in šolnik Andrej Filipič. Po končanem bogoslovju v Gradcu se je zaradi bogatega jezikovnega znanja hitro uveljavil kot srednješolski profesor v Gorici. Ko je nadškof Walland leta 1818 vnovič odprl goriško centralno semenišče, je Filipič postal ravnatelj. Še eno podrobnost dodaja Irena Breščak: Letos desetič kot državni praznik obeležujemo Dan Rudolfa Maistra. Ker je mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev. Podrobneje o tem Lojze Pirič in Maistrov rezervni stotnik Anton Osterc: "Italijani neprestano kar najtrdovratnejše napadajo goriško predmostje, posebno pa Oslavje. Dalmatinski in kranjski Janezi so odbili vse napade. Ljuti laški napadi na Col di Lana na tirolski fronti so bili odbiti," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. Na temelju določil Londonskega pakta in premirja med antantnim in avstroogrskim poveljstvom je italijanska vojska po prvi svetovni vojni zasedla Primorsko, tako da je za demarkacijsko črto ostalo skoraj 300 tisoč Slovencev. Zasedba je potekala mirno in je trajala do današnjega dne leta 1918. Le v Gorici se je upiral 2. strelski polk, ki je zaprisegel zvestobo tamkajšnjemu slovenskemu Narodnemu svetu. Strunján je razloženo obalno naselje ob Strunjanskem zalivu. Zapis iz leta 1284 navaja ime In Strugna, iz leta 1376 In paludibus Strugnani. Prevzeto ime iz italijanskega Strugnano se je razvilo iz latinskega Stronnianum v pomenu Stronijevo posestvo in je izpeljano iz lastninskega osebnega imena Stronnius. V londonskem Pimlicu se je na današnji dan leta 1765 rodil skladatelj Thomas Attwood. Že kot 9-letni deček je pel v dvorni kapeli. Glasbeno se je izobraževal v Neaplju, na Dunaju pa pri znamenitemu Mozartu. Zatem je kot kapelnik katedrale svetega Pavla postal tudi dvorni skladatelj, kasneje tudi profesor na kraljevi glasbeni akademiji. Dunajski Concilium Musicum je posnel Attwoodovo skladbo Piano Trio v C-duru:
V Kobaridu je na današnji dan leta 1725 umrl rezbar Jernej Trnav. Ustvarjal je pod poznorenesančnim vplivom in izdelal vrsto oltarjev na Primorskem ter v zahodni Furlaniji. V Dornberku se je na današnji dan leta 1900 rodil veleposestnik Anton Šinigoj. Zrasel je v dninarski družini in se po poroki odpravil v Argentino. Leta 1938 si je tam kupil posestvo, čez 18 let je že imel 100 hektarjev sadovnjaka v polni rodnosti z najmodernejšimi napravami za embalažo. Bil je tudi prvi hmeljar v Argentini. Na današnji dan leta 1915 se je začela bitka za Ktezifon, s katero so turške enote ustavile britansko ofenzivo v Mezopotamiji. V Murski Soboti se je na današnji dan leta 1925 rodil animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser Miki Muster. Po končani gimnaziji se je vpisal na Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je dokončal študij kiparstva. Od leta 1952 do leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca, od leta1974 je ustvarjal kot svobodni umetnik, pretežno v Nemčiji. Ko je letos prejel Prešernovo nagrado je o znamenitih stripih Zvitorepcu, Lakotniku in Trdonji povedal: Atlet Emil Zatopek, eden največjih športnikov vseh časov, je na današnji dan leta 2000 preminil v praški bolnišnici. Prvo zlato olimpijsko medaljo je osvojil leta 1948 v Londonu, v teku na 10 kilometrov, štiri leta pozneje je v Helsinkih dosegel edinstvene zmage na pet in deset kilometrov ter v maratonu. Leta 1966 je sodeloval na mednarodnem filmskem festivalu Šport in turizem v Kranju, ko je tako opisal svoje poglede na tedanjo sodobno atletiko: Stŕmec je naselje samotnih kmetij nad črnovrško planoto na Trnovskem gozdu, sredi zakraselega sveta med Bukovo špico in Črtežem. Občnoimenski pomen besede 'strmíca' je strmina, zelo nagnjen teren. Iz korena 'stŕm' je na Slovenskem tvorjenih več zemljepisnih imen. Na današnji dan leta 1710 se rodil Wilhelm Friedmann Bach, najstarejši sin znamenitega Johanna Sebastiana Bacha. Bil je eden največjih organistov svoje dobe. Čembalist Raymond Leppard nam bo ob spremljavi Angleškega komornega orskestra zaigral Bachov koncert za čembalo v f-molu
Danes se spominjamo avtorja prve posvetne pesniške zbirke na Slovenskem. V Tomaju je na današnji dan leta 1830 umrl učitelj, pesnik, orglar in skladatelj Pavel Knobl, delal je v Postojni, Višnji Gori, Ribnici, Tomaju in Kranju kjer je leta 1801 izdal zbirko Shtiri pare kratkočasnih Novih pesmi , ki jih je v epigramu Bukve jiz Krajna zavrnil Valentin Vodnik z besedami: "bukve iz Krajna polne drekanja," o čemer podrobneje profesor Vojko Gorjanc: Pavel Knobl je v rokopisu zapustil zvezek cerkvenih pesmi in skladbo Missa simplex. Ob 250 obletnici rojstva so v rodnem Orehku ponatisnili zbirko in izdali zbornik o Knoblu, na predstavitvi je sodeloval tudi Boštjan Gorenc -Pižama: V Dornberku se je na današnji dan leta 1900 rodil veleposestnik Anton Šinigoj. Zrasel je v dninarski družini in se po poroki odpravil v Argentino. Leta 1938 si je tam kupil posestvo, čez 18 let je že imel 100 hektarjev sadovnjaka v polni rodnosti z najmodernejšimi napravami za embalažo. Bil je tudi prvi hmeljar v Argentini. Na današnji dan leta 1915 se je začela bitka za Ktezifon, s katero so turške enote ustavile britansko ofenzivo v Mezopotamiji. V Murski Soboti se je na današnji dan leta 1925 rodil animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser Miki Muster. Po končani gimnaziji se je vpisal na Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je dokončal študij kiparstva. Od leta 1952 do leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca, od leta1974 je ustvarjal kot svobodni umetnik, pretežno v Nemčiji. Ko je letos prejel Prešernovo nagrado je o znamenitih stripih Zvitorepcu, Lakotniku in Trdonji povedal: Atlet Emil Zatopek, eden največjih športnikov vseh časov, je na današnji dan leta 2000 preminil v praški bolnišnici. Prvo zlato olimpijsko medaljo je osvojil leta 1948 v Londonu, v teku na 10 kilometrov, štiri leta pozneje je v Helsinkih dosegel edinstvene zmage na pet in deset kilometrov ter v maratonu. Leta 1966 je sodeloval na mednarodnem filmskem festivalu Šport in turizem v Kranju, ko je tako opisal svoje poglede na tedanjo sodobno atletiko: Stŕmec je naselje samotnih kmetij nad črnovrško planoto na Trnovskem gozdu, sredi zakraselega sveta med Bukovo špico in Črtežem. Občnoimenski pomen besede 'strmíca' je strmina, zelo nagnjen teren. Iz korena 'stŕm' je na Slovenskem tvorjenih več zemljepisnih imen. Na današnji dan leta 1710 se rodil Wilhelm Friedmann Bach, najstarejši sin znamenitega Johanna Sebastiana Bacha. Bil je eden največjih organistov svoje dobe. Čembalist Raymond Leppard nam bo ob spremljavi Angleškega komornega orskestra zaigral Bachov koncert za čembalo v f-molu
Danes se spominjamo očeta mineralogije. Na današnji dan leta 1555 je v Chemnitzu umrl Georg Bauer - Agricola. Študiral je v Leipzigu in Bologni. Leta 1530 je v knjigi De re metallica libri objavil obsežen in sistematičen pregled mineralov in načinov rudarjenja. 21. novembra 1620 je pri Cape Codu pristala ladja Mayflower, ki je iz Velike Britanije v Severno Ameriko pripeljala prve evropske priseljence. Na današnji dan 1905 je v Meinengenu umrl nemški pesnik in gornik Rudolf Baumbach. Kot zasebni učitelj v Trstu se je vključil v sekcijo nemško-avstrijskega planinskega društva za Primorsko. Prijateljeval je s Kugyjem in poskrbel za gradnjo planinske koče na Snežniku. O tem podrobneje Vojko Čeligoj: Rudolf Baumbach je na Bledu napisal epsko lirično pesnitev Zlatorog in jo leta 1877 izdal v Leipzigu. Na današnji dan leta 1915 se je na balkanski fronti končala bitka za Krivolak. Francoske enote, ki so priskočile na pomoč srbskim četam, so se po izkrcanju v Solunu podale v boj proti bolgarskim četam, ki so jih po hudih bojih porazile in prisilile k umiku. Z Daytonskim sporazumom se je končala ena najbolj krvavih vojn po 2. svetovni vojni, v kateri je v skoraj štirih letih v BiH umrlo več kot 200 tisoč ljudi, razselilo več kot dva milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva. Sporazum so predsedniki Zvezne republike Jugoslavije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine parafirali 21. novembra 1995 v ameriškem Daytonu, podpisali pa v Parizu 14. decembra istega leta.V arhivu hranimo pogovor Nataše Benčič s snemalcem Igorjem Vučičem ob 20-i obletnici: Stráža je razloženo naselje v dolini reke Idrijce, ki leži ob sotočju reke s potokom Cerknico. Občnoimenski pomen besede stráža, slovansko 'storža' je "stražarji in mesto, kjer stojijo stražarji ali čuvaji". Imena pogosto označujejo gore, na katerih so v času turških vpadov kurili kresove. Vsa taka imena so v srednjeveških virih zapisana kot Warte. V Londonu je na današnji dan leta 1695 umrl skladatelj Henry Purcell, ki velja za začetnika novega angleškega glasbenega stila. Z desetimi leti naj bi postal član dvorne kapele. V svojem kratkem življenju je napisal veliko del: kantat, himnusov, scenskih skladb in nabožnih pesmi. Purcellovo skladbo Fanfare, ki jo je napisal leta 1687 kot "Odo za rojstni dan" kralja Jakoba II., je posnel angleški pihalni orkester
V Kamniku se je na današnji dan leta 1785 rodil misijonar sadjar in pionir Franc Pirc. Zaradi hude lakote je napisal je prvo slovensko knjigo o sadjarstvu. Kasneje je kot misijonar ob gornjem Michiganu in v Minnesoti ustanovil več novih mest in naselij. Na današnji dan leta 1910 je umrl Lev Nikolajevič Tolstoj. Prisluhnimo odlomku Tolstojevega govora v nemščini iz leta 1910, ko je svetu sporočil svojo moralno poslanico, v kateri pojasnjuje, da je pomembneje kot večanje premoženja ali odkritje novega planeta to, da človek otroku popravi igračo. Med številnimi razumniki sta se v Jasno Poljano podala tudi Bogumil Vošnjak in Radivoj Peterlin Petruška. Tolstoj jima je na vprašanje, kako naj se slovenski narod bori zoper krivice, ki jih doživlja pod Avstrijo, lakonično odgovoril: "Ne plačujte jim davkov." "Dasi so zdravstvene razmere mesta danes razmeroma dobre, obstoja vendar še zmerom nevarnost, da se zanesejo v naše mesto osepnice. Mestni magistrat bo ustanovil še druge postaje za cepljenje koz, če bi se izkazala potreba za to," to naznanilo mestnega magistrata je na današnji dan leta 1915 objavila tržaška Edinost. "Hočemo Jugoslavijo," tako je torkov tržaški Primorski dnevnik pisal na današnji dan leta 1945. Prvič po osvoboditvi so v nedeljo slovenske in italijanske množice goriške dežele napolnile goriške ulice. V Moskvi se je na današnji dan leta 1925 rodila balerina Maja Mihailovna Pliseckaja. V času Stalinovih čistk so starše razselili, pri teti balerini je odraščala in leta 1943 diplomirala ter takoj postala solistka Boljšoj teatra, kjer se je upokojila šele pri 65-ih letih. Marca leta 2009 je s soprogom, skladateljem Rodionom Ščedrinom, obiskala Piran in dejala: Stómaž je v jedru gručasto naselje, ki leži na flišnem pobočju Vipavske doline pod Čavnom. Krajevno ime je nastalo po disimilaciji iz imena Stómaž, kot se je do leta 1987 tudi uradno imenoval Stómaž pri Lokavcu. Kraja sta poimenovana po cerkvah, posvečenih svetemu Tomažu. Na Dunaju je bila na današnji dan leta 1805 premiera edine opere Ludwiga van Beethovna, Fidelio. Prisluhnimo solistom in zboru dunajske državne opere. Orkestru dunajskih filharmonikov dirigira Lorin Maazel
V palači Dunferlim na Škotskem se je na današnji dan leta 1600 rodil Charles I. Stuart, kralj Anglije, Škotske, Irske in nekaj časa tudi Francije. Kot zagovornik vladarskega absolutizma je bil v nenehnih sporih s parlamentom. Verski spori so privedli do državljanske vojne in smrtne obsodbe kralja. V Divači se je na današnji dan leta 1910 rodil matematik Alojzij Vadnal. Po končani gimnaziji je vpisal študij matematike in fizike, tedaj še na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1934 diplomiral. Od leta 1949 je predaval gospodarsko matematiko na ljubljanski ekonomski fakulteti, leta 1960 je odšel še na izpopolnjevanje v Združene države Amerike, da bi se tvorneje vključil v nove matematične tokove, predvsem s pomočjo računalnikov, ki jih je pri nas prvi uvajal. "Ponoči so Italijani poizkušali slabe naskoke proti Zagori, ob severnem pobočju Vrha sv. Mihela in proti odseku jugozapadno Sv. Martina. Vsi so bili zavrnjeni. Od davi zgodaj zopet silovito obstreljujejo Gorico s topovi. Prvo uro je kakih 400 krogelj padlo v mesto," tako je na današnji dan leta 1915 s soške fronte pisala tržaška Edinost. V izolski bolnišnici je na današnji dan leta 1991 umrl duhovnik in pesnik Istre Alojz Kocjančič. Semenišče in bogoslovje je končal v Gorici. Tam je začel pesniti. Po posvetitvi je bil najprej kaplan v Buzetu, nato župnik v Koštaboni in Šmarjah ter na Klancu pri Kozini. Prvo zbirko Šavrinska pesem je izdal leta 1962, Brumbole pa leta 1988, ko ga je ob 75. življenjskem jubileju pred mikrofon povabila Silva Ferletič. Tedaj je Alojz Kocjančič tako recitiral svojo pesem: Stárod je obmejno gručasto naselje, ki stoji na sedlu med hriboma Gradina in Grmada nad prevalom iz Podgrajskega podolja proti Šapjanam in Kvarnerju. Sodeč po srednjeveškem zapisu iz leta 1292, ki navaja ime Stergrad, je ime nastalo iz tvorjenke Stari grad, kar pa domnevno ne kaže na grad fevdalnega tipa, temveč tako kot v krajevnem imenu Ivánji Grád, na star pomen besede grád, slovansko gordi, ki je bil nekoč zid ali ograjeni prostor. Na današnji dan leta 1840 se je v Idriji rodil učitelj, skladatelj in organist Danila Fajglja. Poučeval je v rodnem mestu, v Tolminu, Srpenici, pa tudi na Gorenjskem in Dolenjskem. Zbiral je stare ljudske cerkvene napeve in jih skrbno harmonizirane izdal v knjigi Cerkvene pesmi. V arhivu hranimo tudi posnetek pesmi Danila Fajglja, Domotožno, ki jo je na reviji Primorska poje leta 1998 zapel mešani pevski zbor Žaga
V Laškem je na današnji dan leta 1625 umrl protireformator Baltazar Tavčar, po rodu iz Štanjela. Stric Janez Tavčar, osmi ljubljanski škof, je poskrbel za šolanje nečaka v Gradcu in na Dunaju. Leta 1594 se je vrnil v slovenske kraje, najprej kot župnik v Starem trgu pri Slovenj Gradcu in nato kot nadžupnik v Laškem. "Onemogla jeza Italijanov, da ne morejo vkljub vsem svojim naporom razbiti dozdevno tako slabih obrambnih sil goriškega predmostja, divja sedaj nad ono Gorico, ki naj bi bila vsaj majhen moralen obliž na vse one strahovite rane, ki jih je zadala italijanski armadi zadnja njena popolnoma brezuspešna ofenziva, " je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. V Topolovem se je na današnji dan leta 1940 rodil duhovnik, kulturni organizator in buditelj Slovencev v Kanalski dolini, Mario Gariup. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Vidmu, nato pa je služboval v rodni vasi in v Ukvah. Zasnoval je kulturni center Lepi vrh v Ukvah in objavil knjigo o optantih v Kanalski dolini. Mario Gariup je ob izidu povedal: V noči na današnji dan leta 1970 je v Trstu umrl tigrovec in novinar Franc Kavs. Septembra leta 1938 je sprejel predlog Ferda Kravanje, da bi ob prihodu Benita Mussolinija v Kobarid izvedel atentat z angleško bombo z ekrazitnimi patroni pripeto s pasovi na prsih, povezano s stikalom in baterijo na zapestju. V usodnem trenutku se je Franc Kavs premislil, tako da atentata, ki naj bi "podnetil novo vojno ali celo revolucijo v Italiji", ni prišlo. Zgodovinar Milan Pahor je ob 70-ti obletnici načrtovanega atentata povedal: Srpeníca je gručasto naselje v Posoških Julijskih Alpah, ki leži na desnem bregu Soče. Zapis iz leta 1496 navaja ime Strepeniza. Izvor imena iz izposojenke ladinske besede 'stirpe' v pomenu 'jalovo govedo' je pomensko slabo utemeljen, zato se zdi verjetneje, da izhaja iz romanskega refleksa za latinsko besedo 'stirps' v pomenu 'drevo, grm, korenina', ki se ohranja v italijanski besedi 'sterpo' za 'grmovje, odmrle korenine', ladinsko 'šterp' v pomenu 'dračje, suhljad'. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1930 rodil pesnik, dramatik in esejist Gregor Strniša. Prvo samostojno pesniško zbirko Mozaiki je izdal leta 1959, zaslovel pa je v sedemdesetih letih z dramami Samorog, Žabe in Ljudožerci. O Samorogu je leta 1970 povedal: Gregor Strniša je napisal in priredil več kot petsto popevk. Prisluhnimo uspešnici Zemlja pleše, poje Jožica Svete ob spremljavi ansambla Mojmirja Sepeta
Danes se spominjamo prvega Slovenca, ki je prejel olimpijsko medaljo. Oficir in sabljač Rudolf Cvetko se je rodil na današnji dan leta 1880 v Senožečah. Na olimpijskih igrah v Stockholmu se je leta 1912 moral zadovoljiti s srebrnim odličjem, česar se je leta 1975 tako spominjal: "Samostan na Sv. Gori je pogorel in cerkev je razrušena. V goriški cerkvi sv. Antona je letalska bomba udarila skozi streho. Oba kolodvora je artiljerija razstrelila na rešeto," tako je na današnji dan leta 1915 posledice italijanskega obstreljevanja Gorice opisala tržaška Edinost. "Julijska krajina je geografsko, etnično in ekonomsko ter po volji svojega prebivalstva sestavni del Jugoslavije," tako je na današnji dan leta 1945 zapisal sobotni Primorski dnevnik ob obisku delegacije angleških parlamentarcev in novinarjev v Trstu. Na današnji dan leta 1985 je umrl slikar August Černigoj. Leta 1924 je imel v Ljubljani prvo konstruktivistično razstavo. Sodeloval je pri ustanovitvi Novega odra in revije Tank. Vesna Čehovin je ohranila posnetek z odprtja Černigojeve razstave in kasnejše stalne zbirke v Lipici: Milko Bambič pa je na otvoritveni slovesnosti takole razkril pomembno plat svojega velikega prijatelja: V Tolminu je na današnji dan leta 1985 umrla ljudska pesnica Terezina Skočir. Končala je obrtno šiviljsko šolo in prvo pesem napisala ob stoti obletnici smrti Simona Gregorčiča. Prvič jo je recitirala njena hči na partizanskem mitingu v Čadrgu. V našem arhivu hranimo avtoričino recitacijo iz leta 1975: Spodnja Ídrija je urbanizirano središčno naselje, ki leži v dolini ob sotočju reke Idrijce in potoka Kanomlje. Pred najdbo živega srebra konec 15. stoletja je bila Spodnja Ídrija najpomembnejši kraj širše okolice in cerkveno središče. Takrat se je naselje imenovalo Pri fari. Na današnji dan leta 1925 se je v Schenecdayju v ameriški zvezni državi New York rodil dirigent sir Charles Mackerras. Po drugi svetovni vojni je v Pragi študiral pri dirigentu Vaclavu Talichu. Zatem je v Londonu delal kot dirigent opernega orkestra in orkestra BBC-ja. Prisluhnimo posnetku suite Glasba na vodi Georga Fredricha Handla. Ameriškemu orkestru Orchestra of St. Lucas dirigira Sir Charles Mackerras
Danes se spominjamo prvega Slovenca, ki je prejel olimpijsko medaljo. Oficir in sabljač Rudolf Cvetko se je rodil na današnji dan leta 1880 v Senožečah. Na olimpijskih igrah v Stockholmu se je leta 1912 moral zadovoljiti s srebrnim odličjem, česar se je leta 1975 tako spominjal: "Samostan na Sv. Gori je pogorel in cerkev je razrušena. V goriški cerkvi sv. Antona je letalska bomba udarila skozi streho. Oba kolodvora je artiljerija razstrelila na rešeto," tako je na današnji dan leta 1915 posledice italijanskega obstreljevanja Gorice opisala tržaška Edinost. "Julijska krajina je geografsko, etnično in ekonomsko ter po volji svojega prebivalstva sestavni del Jugoslavije," tako je na današnji dan leta 1945 zapisal sobotni Primorski dnevnik ob obisku delegacije angleških parlamentarcev in novinarjev v Trstu. Na današnji dan leta 1985 je umrl slikar August Černigoj. Leta 1924 je imel v Ljubljani prvo konstruktivistično razstavo. Sodeloval je pri ustanovitvi Novega odra in revije Tank. Vesna Čehovin je ohranila posnetek z odprtja Černigojeve razstave in kasnejše stalne zbirke v Lipici: Milko Bambič pa je na otvoritveni slovesnosti takole razkril pomembno plat svojega velikega prijatelja: V Tolminu je na današnji dan leta 1985 umrla ljudska pesnica Terezina Skočir. Končala je obrtno šiviljsko šolo in prvo pesem napisala ob stoti obletnici smrti Simona Gregorčiča. Prvič jo je recitirala njena hči na partizanskem mitingu v Čadrgu. V našem arhivu hranimo avtoričino recitacijo iz leta 1975: Spodnja Ídrija je urbanizirano središčno naselje, ki leži v dolini ob sotočju reke Idrijce in potoka Kanomlje. Pred najdbo živega srebra konec 15. stoletja je bila Spodnja Ídrija najpomembnejši kraj širše okolice in cerkveno središče. Takrat se je naselje imenovalo Pri fari. Na današnji dan leta 1925 se je v Schenecdayju v ameriški zvezni državi New York rodil dirigent sir Charles Mackerras. Po drugi svetovni vojni je v Pragi študiral pri dirigentu Vaclavu Talichu. Zatem je v Londonu delal kot dirigent opernega orkestra in orkestra BBC-ja. Prisluhnimo posnetku suite Glasba na vodi Georga Fredricha Handla. Ameriškemu orkestru Orchestra of St. Lucas dirigira Sir Charles Mackerras
Na cerkvenem zboru v Clermontu je papež Urban drugi na današnji dan leta 1095 pozval krščanski svet na pohod proti nevernikom, turškim Seldžukom, ki so zasedli Sveto deželo v Palestini s Kristusovim grobom v Jeruzalemu. V francoskem kraju Mile L'Hopital se je na današnji dan leta 1905 rodil pesnik in prevajalec Mile Klopčič. Mladostno ekspresionistični zbirki Plamteči okovi do sledile socialnorealistične Preproste pesmi. Enodejanka Mati, ki je klasična agitka, je pomenila začetek delovanja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Prisluhnimo avtorjevi recitaciji pesmi Deževna pomlad: V Trstu se je na današnji dan leta 1915 rodil pesnik, prevajalec in novinar Rado Bordon. V času emigracije v Ljubljani je končal pravno fakulteto. Po italijanski zasedbi se je pridružil Osvobodilni fronti, vendar so ga kmalu zatem italijanske oblasti konfinirale. Po kapitulaciji Italije je postal prekomorec, udeležil se je bojev od Splita do Črnomlja. Leta 1985 se je takole spominjal osvoboditve Ljubljane: "Na soški fronti so laški napadi popustili, morda zaradi naliva. Ob doberdobski planoti srditi boji; v Gorici po laškem obstreljevanju 58 civilnih oseb mrtvih, 50 ranjenih, okoli 300 hiš težko poškodovanih", tako je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. Primorsko ljudstvo slavi zmago, tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik ob zmagi Ljudske fronte na volitvah v Jugoslaviji: "Pravo demokracijo vidi ljudstvo Julijske krajine samo v novi demokratični federativni Jugoslaviji, h kateri hoče na vsak način pripadati.« Sovódnje je občinsko središče s tisoč 755 prebivalci v Goriški pokrajini na sotočju Vipave in Soče. Zapis iz leta 1200 navaja ime Zowodin. Občnoimenski pomen slovenske besede sovodenj je 'mesto, kjer se manjša voda izliva v večjo, sotočje'. Na današnji dan leta 1955 se je v Trstu rodil režiser in humorist Boris Kobal. Po učiteljišču v rodnem mestu je v Ljubljani študiral režijo. S Sergijem Verčem sta avtorja številnih radijskih in televizijskih kabarejev ter gledaliških komedij, med katerimi je tudi Moja Afrika. V arhiv smo shranili Kobalov prednovoletni klepet z Iztokom Novakom: Prisluhnimo nekdanji sigli sedaj že znamenitega TV popra s pomenljivim naslovom Humoristi vseh dežel združite se
V Zagorju pri Pivki se je na današnji dan leta 1865 rodila pripovednica Lea Fatur. Pri 16-ih je objavila zgodbo Črni vitez in hudi grof, v samostojnih knjižnih izdajah pa so v dveh knjigah izšle Pravljice in pripovedke, Vislavina odpoved, Če burja trese cvet, Pšenica - najlepši cvet. Leta 2001 je izšel ponatis Dom dedov, zbirka povedk, pravljic in drugih spisov, ki jih je zbral profesor Silvo Fatur. Razkril je še eno podrobnost iz njenega opusa: Na današnji dan leta 1915 se je za drugo bolgarsko armado v bitki za Ovče pole uspešno končala moravska ofenziva proti srbski vojski. Srbi so se morali umakniti na Kosovo, kjer so kmalu zatem kapitulirali. Na Bledu se je na današnji dan leta 1925 rodil pisatelj in kipar Tone Svetina. Po invlidski upokojitvi se je posvetil pisanju. Roman Ukana je razvejan, psihološko utemeljen in dokumentiran opis dogajanja na Primorskem in Gorenjskem med drugo svetovno vojno. Iz starega orožja je izdeloval skulpture in o njih povedal: "Aretiran slepar," tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil novico, ko je Zveza primorskih partizanov dala aretirati postopača Emilia Slivara, ki je po mestu in okolici v partizanski uniformi skušal z zvijačo izvabiti denar iz ljudi. Solkán je staro naselje, nekdaj predmestje Gorice, danes Nove Gorice. Prvi zapis izhaja že iz leta 1001 in navaja ime Solikano. Furlansko se kraj imenuje Salcan, italijansko Salcano, obe imeni sta prevzeti iz slovenskega imena, to pa iz antičnega Silicanium, ki je morda izpeljano iz latinske besede silex v pomenu kremen, trda skala. V londonskem gledališču Drury Lane so na današnji dan leta 1845 krstno uprizorili opero Williama Wallacea, Maritana, zato prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel Londonski simfonični orkester pod taktirko Richarda Bonyngea
V Carigradu je na današnji dan leta 565 umrl cesar Justinjan I. Veliki. Vodil je zmagovite vojne in tako v dobršni meri obnovil rimski imperij. Dal je zgraditi Hagio Sofio in objavil po njem imenovani zakonik. Boji v zraku nad Adrijo, tako je naslovila tržaška Edinost pisanje »Neue Züicher Zeitung: "Nobeno mesto Evrope, ki ni ravno v strelski daljavi, se ni v vojni tako izpremenilo kakor Trst. Popolno prenehanje trgovine in prometa tekom 14 mesecev v pristaniškem mestu je povzročilo velike izpremembe. Po dolgih letih narodnih sporov in borb, je nastala sedaj doba blagodejnega miru." Na Grmadi pri Trebnjem se je na današnji dan leta 1920 rodil teolog in slovenski metropolit Alojzij Šuštar. Po doktoratu v Vatikanu je dobra tri desetletja služboval v Švici, najprej v St. Moritzu, kasneje v Churu. Za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita je bil imenovan leta 1980. S svojo že pregovorno strpnostjo je bil aktiven sooblikovalec slovenske državnosti. Ob svoji 75-letnici je tako analiziral kmečko poreklo duhovništva: Na današnji dan leta 1945 se je v Nurnbergu začelo sojenje nemškim nacističnim veljakom, ki so bili obtoženi vojnih zločinov. V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl akademik, karikaturist, pisatelj in slikar Maksim Gaspari. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Za svoje delo je leta 1953 prejel Prešernovo nagrado. Ob razstavi Gasparijevih del v Gorici je leta 2006 slikar in likovni kritik Ivan Žerjal povedal: Sôlbica je majhna hribovska vasica, obdana z veličastnim Kaninom na vzhodu, z Veliko in Malo Babo na desni, s Sartom na severu in z verigo Muzcev na jugu. Najstarejši zapis iz leta 1240 navaja ime Stulbica, tisti iz leta 1333 pa de Stulviza. Današnje italijansko ime je Stolvizza. Izhodiščno ime Stilbica je izpeljano iz besede 'stilba' v pomenu 'stopnice, lestev'. Tosca je opera v treh dejanjih Giacoma Puccinija. Premierno so jo uprizorili na današnji dan leta 1900 v rimskem gledališču Costanzi. Prisluhnimo posnetku arije Tosca iz drugega dejanja opere, sopranistki Kiri Te Kanawa in londonskemu filharmoničnemu orkestru
Na današnji dan leta 1560 se je v Ljubljani rodil ljubljanski nadškof Tomaž Hren. Leta 1600 je postal predsednik reformacijske komisije. Z vso vnemo se je lotil zatiranja luteranstva in v svoji škofiji uničeval protestantske knjige, prizanesel je le Dalmatinovi Bibliji. S papeškim dovoljenjem pa je vendarle ohranil protestantsko jezikovno in knjižno tradicijo. "Italijansko bojišče - Neprestani napadi na goriško predmostje in doberdobsko planoto. Napadi odbiti. Naši vzdržali vse postojanke. Italijanski napadi v Dolomitih odbiti. Srbsko bojišče - Naši in Nemci zasledujejo Srbe na vsej fronti. Rusko bojišče - Ruski napadi pri Czartorijskem odbiti. Zapadno bojišče - Nič novega, " tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1940 rodil alpinist Stane Belak. V naših gorah je opravil kar 40 vzponov 5-e in 6-e stopnje. Najbolj se je uveljavil v himalajskih odpravah. Preplezal je južno steno Makaluja in Daulaghirija ter zahodni greben Everesta. Izjemni dosežek je bilo plezanje po Frenerjevem stebru na Mont Blancu in severni steni Matterhorna. Leta 1990 je tako razmišljal o alpinizmu: V Ljubljani je na današnji dan leta 1980 umrl igralec Jože Zupan. Kot bančni uradnik je že pred vojno veliko nastopal na amaterskih odrih, leta 1947 je po avdiciji postal član ljubljanske Drame, kjer je zablestel kot odličen karakterni igralec. Veliko je tudi snemal, omenimo samo filme Na svoji zemlji, Še bo kdaj pomlad, Tri zgodbe, Samorastniki, Tistega lepega dne, Lucija in Amandus. V arhivu hranimo posnetek radijske priredbe Cvetja v jeseni. Prisluhnimo odlomku: Sočerga je istrska vas, ki je sestavljena iz dveh gruč hiš. Zapis iz leta 1101 navaja ime Sanctus Syrus, tisti iz 14. stoletja Sanctus Syricus, iz leta 1763 pa Socerga. Slovansko ime Sočirigo je verjetno prevzeto iz furlanskega refleksa Sant-čirigo za latinski Sanctus Quiriacus. V Leónu se je na današnji dan leta 1875 rodil skladatelj, muzikolog in pedagog Rogelio del Villar. Po končanem konservatoriju v Madridu se je posvetil pedagoškemu delu, v raznovrstni skladateljski opus pa je vnašal folklorne elemente. Villarjevo skladbo Elegia de Otono sta posnela mezzosopranistka Anna Tonna in pianist Emilio González Sanz
V Vetrinju, ki je zdaj del Celovca, je na današnji dan leta 1345 umrl zgodovinar Janez Vetrinjski. Kot opat tamkajšnjega samostana je veljal za vodilnega zgodovinarja 14. stoletja. Napisal je svetovno kroniko Liber certarum historierum. Na današnji dan leta 1915 je Velika Britanija uradno razglasila 16 atolov in vulkanskih otokov v Tihem oceanu ob ekvatorju, ki so jih imenovali Gilbertovi otoki, za svojo kolonijo. Danes je to Republika Kiribati. V Robiču pri Kobaridu se je na današnji dan leta 1930 rodil filozof in prevajalec Ivan Urbančič. V Zagrebu je uspešno zagovarjal disertacijo "Ontološki pomen sklopa proizvodnja-potreba v Marxovi filozofiji ali Marxova metafizika." Že kot študent je delal na Inštitutu za sociologijo in filozofijo, kasneje kot raziskovalec in znanstveni svetnik. Podrobno je raziskal dela filozofov, ki so živeli na Slovenskem, zlasti Franceta Vebra. Ivan Urbančič je bil tudi član foruma za prihodnost Evrope, v njem pa je položaj Slovencev tako ocenil: Na današnji dan leta 1995 smo ob izidu 20-ga snopiča Primorskega slovenskega biografskega leksikona, ki ga je izdala zadruga Goriška Mohorjeva, na naši radijski postaji gostili urednika profesorja Martina Jevnikarja. Pred mikrofon ga je povabil Jurij Paljk: Sóča je razloženo naselje, ki ga sestavlja več zaselkov: Soča, Lemovje, Mišja vas, Brvce, Črč, Log Na Skali, Pod Bregom, Podjklanec, Pod Vršičem, V Klancu, Vrsnik in nekaj samotnih kmetij. Vodno in krajevno ime je bilo prvotno slovensko Sot`a in je prevzeto iz romanske Sontius, to pa je verjetno iz substratnega imena Aisontia, ki je domnevno tvorjeno iz indoevropskega korena heis v pomenu 'hitro se premikati, dreti'. Če je razlaga pravilna, je ime prvotno označevalo hitro, deročo reko. V Mariboru se je na današnji dan leta 1965 rodila pevka in pedagoginja Darja Švajger. Kariero je začela pri ansamblih Braneta Klavžarja in Slovenska gruda, zaslovela pa je na popevkarskih festivalih. Zdaj je docentka na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za najlepšo slovensko besedo si je izbrala: Slovenijo je dvakrat zastopala na Evrovziji, leta 1995 je s pesmijo Prisluhni mi zasedla 7. mesto
Martinovo simbolično zaključuje jesensko delo, šege in navade se ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo jesenski pust. Prisluhnimo odlomku martinovanja našega in tržaškega radia iz leta 1984, ki smo ga prenašali iz sežanske športne dvorane. Oddajo sta vodila Savina Remec in Mišo Zaletel: Na današnji dan leta 1595 se je v Selu na Vipavskem rodil zgodovinar Martin Bavčer. Najdlje je živel in delal v Gorici, kjer je napisal tudi svoje poglavitno delo, Zgodovina Norika in Furlanije v desetih knjigah. Ob 400-letnici rojstva so v Ajdovščini pripravili več prireditev, zgodovinar Branko Marušič je o Bavčerju povedal: "Italijanski napadi na južni del podgorske postojanke, pri Zagori, pri Plavah in na Col di Lana so bili odbiti. Na Nabrežino vržene letalske bombe so usmrtile več civilnih oseb, med njimi eno žensko in tri otroke," tako je na današnji dan leta 1915 tržaška Edinost strnila poročila s soške fronte. Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, ko meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala Ljudska fronta, katere nosilec je bil Josip Broz Tito. V Ljubljani je na današnji dan leta 1990 umrl kipar Zdenko Kalin. Študiral je v Zagrebu in se izpopolnjeval v Italiji in Franciji. Po vojni je bil profesor na likovni akademiji. Posvetil se je portretni plastiki. Kustosinja Narodne galerije za kiparstvo Mateja Breščak je o tem povedala: Socerb, obmejna gručasta vas, ima domove razporejene v nizih, skladno s pobočjem. Star zapis iz 14. stoletja navaja ime Sanctum Servulum. Zaradi slovenskega imena, ki nima glasu -l-, ni izključeno, da gre v resnici za drugega svetnika, svetega Servusa, afriškega mučenca, ki so ga leta 484 ubili arijanski Vandali. V Leningradu so na današnji dan leta 1940 člani znamenitega baleta Kirov premierno uprizorili Romea in Julijo skladatelja Sergeja Prokofjeva, ki si je delo zamislil kot celoto treh suit in klavirskega parta. Prisluhnimo plesu iz baleta Romeo in Julija. Igra Toronto Symphony Orchestra, dirigira Jukka-Pekka Saraste
Baron Andrej Winkler je pomembna osebnost za razvoj razmer na Goriškem, predvsem zaradi svojega delovanja v goriškem deželnem zboru, kjer je že leta 1861 uvedel slovensko dopisovanje s slovenskimi občinami. Baron Andrej Winkler se je rodil na današnji dan leta 1825 pri Nemcih, lansko leto pa je Jože Šušmelj ob izidu knjige o Andreju Winklerju povedal: V Kočah pri Postojni se je na današnji dan leta 1915 rodil podjetnik in politik Stanislav Bole. Po osvoboditvi je v Trstu ustanovil podjetje strojno-lesne stroke in od ustanovitve leta 1946 sodeloval v Slovenskem gospodarskem združenju, ki ga je kasneje uspešno vodil. Leta 1988 je tako ocenil perspektive zamejskega gospodarstva: Italijanski generalštab je za 4. soško bitko, ki se je začela na današnji dan leta 1915 in je trajala do 2 decembra, glavnino čet za napad osredotočil na 33 kilometrov fronte od Plav do Sv. Mihaela, topniška priprava pa je zajela celotno fronto. Žrtvi italijanskega topništva sta bila Gorica in Tolmin. Na balkanski fronti pa se je začela kosovska ofenziva centralnih sil, ki so umikajoče se srbske enote pregnale v Albanijo. Vladi republike Italije in Jugoslavije sta v Osimu na današnji dan leta 1975 podpisali sporazum o rešitvi mejnih vprašanj, ki z mirovno pogodbo leta 1947 niso bila določena, sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med državama, protokol o skupni prosti coni ter še 16 prilog. Ob 10. obletnici podpisa je tedanji jugoslovanski veleposlanik v Rimu, Marko Kosin, takole ocenil uresničevanje sporazumov: Snežník je naselje sredi obsežnih gozdov, ki ga sestavljajajo med seboj oddaljeni opuščeni gozdarski zaselki. Občnoimenski pomen slovenske besede snežník, ki se nenavadno uporablja v množini, je zasnežena gora. Srednjeveška zapisa iz leta 1341 in 1346 Snepern in Sneperch izkazujeta prevod slovenskega imena v srednjevisokonemščino, ki je zloženka iz besed 'sn^e' v pomenu 'sneg' in 'berc' v pomenu 'gora'. V Svetem duhu pri Buzetu se je na današnji dan leta 1935 rodil glasbenik, dirigent in producent Emil Zonta. Po končani višji pedagoški šoli v Zagrebu se je zaposlil na naši radijski postaji. Raziskovalno se je posvetil narodopisju glasbene dediščine Istre in o tem povedal: Emil Zonta je nastopal tudi z Istrskimi mužikanti, ki so z Vladom Kreslinom posneli ljudsko Moja mati kuha kafe
Neveljaven email naslov