Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1119 epizod
1119 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 76 se je na današnjem španskem ozemlju rodil Publius Aelius Traianus Hadrianus, ki se je v zgodovino zapisal kot rimski cesar Hadrian. Velja za velikega reformatorja rimskega cesarstva. Razširil je trgovanje z denarjem, postavil obrambni zid v Angliji, bil je odličen vojskovodja. Hadrijan sicer med svojimi podrejenimi in ljudstvom ni bil posebno priljubljen, saj je znal biti zelo muhast in krut. Na današnji dan leta 1896 se je v Gorici rodil slikar, profesor in akademik Anton Gojmir Kos. Po maturi v Gorici je študiral na dunajski umetnostni akademiji, zadnji semester pa je končal leta 1919 na zagrebški umetnostni šoli. Leta 1923 je v Berlinu študiral arhitekturo notranje opreme. Po osvoboditvi je bil profesor na Likovni akademiji v Ljubljani. Ob razstavi fotografij v Ljubljanski moderni galeriji je kustosinja Lara Štrumej tako opredelila odnos med fotografijo in sliko v Kosovem ustvarjanju: Na predlog ministrskega predsednika Herberta Henryja Asquitha je na današnji dan leta 1916 spodnji dom britanskega parlamenta sprejel zakon o vojaški obveznosti za moške od 18-ga do 41-ga leta starosti. Po zakonu, ki je začel veljati 2. marca, so bili vojaške obveznosti oproščeni poročeni, vdovci z otroki, zaposleni v kraljevi mornarici, duhovniki in zaposleni v strateških tovarnah. "Za republiko Jugoslavijo in proti vsakršni drugi rešitvi," tako je četrtkov Primorski dnevnik v uvodniku povzel poslanice Okrožnega odbora Slovansko-italijanske antifašistične unije za goriško okrožje jugoslovanski delegaciji na londonskem zasedanju skupščine Združenih narodov leta 1946. Nekakšen predhodnik naše radijske postaje je bil Radio Slovenskega Primorja, ki je v Ajdovščini deloval kot relejna postaja radia Ljubljana med letoma 1946 in 1951. V oddaji Karmen Štrancar je njegovo vlogo opredelil tedanji urednik Miro Kocjan: Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. Na današnji dan leta 1936 je orkester Bennyja Goodmana za založbo Victor Records posnel znameniti jazzovski standard "Stompin' at the Savoy"
Na današnji dan leta 1571 so v Londonu odprli znamenito borzno hišo Royal Exchange. Stavba je prvič pogorela v požaru leta 1666, v treh letih so jo obnovili in je drugič pogorela leta 1838. Tretjič jo je leta 1845 odprla kraljica Viktorija. Kot svetovno borzno središče je delovalo do leta 1939, danes je v njej trgovsko središče prestižnih modnih butikov. Danes se spominjamo prve ženske žrtve fašizma v Italiji. Alma Vivoda - Ljubka, ki se je rodila na današnji dan leta 1911 v Čamporah nad Miljami, se je zgodaj priključila osvobodilnemu gibanju. Urejala je časopis Nova ženska. Fašisti so jo ustrelili 28-ga junija 1943 pri Bošketu v Trstu. Čez leto dni so njej v spomin pri Socerbu poimenovali bataljon divizije Natisone. "Kakor poročajo iz vojnega tiskovnega stana, odlagajo Črnogorci orožje, toda stvar se ne more izvršiti naenkrat. Iz središča Črne gore ni telefonskih zvez s fronto, ki je mestoma precej oddaljena. Pričakovati je, da se bodo kralju sovražni pristaši velikosrbske ideje morda še nekoliko upirali vladi," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. "De Gasperi in vprašanje Julijske krajine," tako je sredin Primorski dnevnik naslovil uvodnik današnjega dne leta 1946: »De Gasperi priznava sicer, da mora po narodnostnem načelu Slovensko primorje pripasti Jugoslaviji, Trst pa je po njegovem izjema. V čem naj bi bilo vprašanje Trsta drugačno kot vprašanje Reke ali Zadra, ki ju današnji italijanski imperialisti ne zahtevajo več?« Če je toplo v januarju, spomladi se pokvari. Pomembne prireditve, ki so vzpodbujale glasbeno ustvarjalnost Beneških Slovencev, so Senjami beneške pesmi. 43-ga je leta 2014 spremljala Mirjam Muženič: Prisluhnimo še Rinu Chineseju
Angleški pesnik John Keats je študiral medicino, vendar ga je parnas povsem prevzel. Njegova senzualna lirika je zasnovana na čutni dojemljivosti za oblike in zvoke, izvira pa iz želje po čisti harmonični lepoti. Komaj 26-leten je umrl na današnji dan leta 1821. Tretji dan bitke za Verdun so Nemci napredovali za pet kilometrov in zajeli 3000 vojnih ujetnikov. Prodrli so vse do vasi Samogneux. Vas so zasedli zaradi napake v komunikacijah med Francozi, ki so začeli obstreljevati lastne enote. Tako je na današnji dan leta 1916 pri Samogneuxu obležalo mrtvo moštvo celotne 72. francoske divizije tretje francoske armade. Na doberdobskem polju se je tedaj boril tudi Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, o čemer hranimo prispevek zgodovinarja Marka Štepca v filmu Martina Turka "Doberdob - roman upornika": "Rapalska krivica mora biti popravljena," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik, ko je povzemal pisanje francoskega poljskega tiska o tržaški krizi: »Svobodni narodi nove Jugoslavije trdno zaupajo, da bo Francija podpirala njihove upravičene zahteve, saj je tudi ona zainteresirana na pravični rešitvi odnosov v Sredozemlju.« Ako je preveč toplo svečana, v malem travnu še počiva brana./Topel februar, hladna pomlad. Na današnji dan leta 1971 je televizijski studio Koper začel predvajati redni program. Čez 5 let se je razvil v dvojezično televizijo, 30-to obletnico oddaje Odprta meja so praznovali pred 13-mi dnevi. 15-i jubilej je leta 1986 z magnetofonom zabeležil Mišo Zaletel/ ga-548/4. Skladbico Video killed the radio star nam bodo zapeli The Buggles
Papeška švicarska garda je zbor vojakov, ki skrbi za varnost papeža v Vatikanu in v rezidenci v Castel-Gandolfu. Papež Julij drugi je na današnji dan leta 1506 sprejel predlog kardinala Mathhäusa Schinerja. Na današnji dan leta 1881 se je v Vukamniču pri Karlovcu rodil odvetnik, publicist in politik Ivan Ribar, predsednik Avnoja. V arhivu hranimo njegovo pričevanje, kako je sprejel vest o smrti sinov Jurice in Iva Lole: Po vstopu otomanskega cesarstva v prvo svetovno vojno je Velika Biritanija, da bi zavarovala oskrbo z nafto, iz Perzije v Mezopotamijo poslala indijski ekspedicijski korpus, vendar so jih otomanske čete pod vodstvom nemškega feldmašarala Wilhelma Leopolda Colmarja von der Goltza, znanega kot Goltz Pasha, izrinile na jug in začele oblegati garnizijo Kut ob reki Tigris. Na današnji dan leta 1916 so britanske sile s preostalimi 10 tisoč vojaki skušale prebiti blokado, vendar so jih prisilili k umiku proti Ali Al-Gharbi. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil arheolog Drago Svoljšak. Še kot študent etnologije in arheologije je sodeloval z Goriškem muzejem, kjer se je po diplomi leta 1966 tudi zaposlil in začel sistematsko raziskovati Tolminsko, Vipavsko dolino, Brda in severne predele Krasa. Več let so potekala raziskovanja v ajdovski rimski Castri in izkopavanja halštatske naselbine na Mostu na Soči, o čemer je povedal: Takoj po drugi svetovni vojni je bilo z maščevalnimi grožnjami prežeto prav sve. Maščevanje je bila rdeča nit skoraj svega, kar se je zgodilo, naj je šlo za aretacije nacistov in njihovih kolaborantov ali ubesedovanje povojnih sporazumov, ki so zapečatili usodo Evrope za nekaj prihodnjih desetletij. Če pred Nežo ni mrzlo, je pa potlej/ Na dan Neže se kuram rit odveže, ko spet prično jajca nesti. V 85-letu je na današnji dan leta 2006 na Golniku umrl skladatelj, dirigent in pedagog Zvonimir Ciglič. Na akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral kompozicijo in dirigiranje, izpopolnjeval se je v Salzburgu pri Lovru Matačiču. Delal je kot dirigent in profesor na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Napisal je celo vrsto orkestralnih, komornih, klavirskih in zborovskih skladb. Leta 1970 je v oddaji Primorski glasbeniki o sebi tako predstavil skladbo, ki ji bomo v odlomku kasneje lahko tudi prisluhnili:
Beseda parlament izhaja iz starolatinske besede 'parliamentum', kar pomeni pogovor. V Angliji je parlament prvič zasedal na današnji dan leta 1256, zatem ko so plemiči izsilili Magno Charto - ustavno listino, ki je omogočala nadzor kraljeve vladavine. Pri Ferlugih v Rojanu se je na današnji dan leta 1916 rodil viceadmiral Franjo Rustja. Podrobneje o njem kustosinja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, Bogdana Marinac: "Napadi slabejših sovražnih oddelkov pri Lužnici in severnotolminskega predmostja so bili odbiti," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost, ki je objavila tudi Cadornovo poročilo: "Naše letalsko brodovje je bombardiralo sovražno letališče v Ajševici, šotorišče v Čepovanu in Dornbergu in kolodvore v Logatcu, Prvačini in Ljubljani." V Trstu se je na današnji dan leta 1921 rodil profesor italijanskega jezika in politik Antonio Borme. Študiral je v Padovi in leta 1945 postal ravnatelj gimnazije v Rovinju. Aktivno je deloval v Odboru unije Italijanov za Istro in Reko. Leta 1970 je tako utemeljeval nujnost uveljavljanja ustavnih sprememb: Nedeljski Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 izšel z enostranskima prilogama o "Deželi in ljudeh pod Matajurjem, kjer so po stoletjih tujega robstva ostali Slovenci" ter strani, posvečeni spominu na narodnega heroja Janka Premrla -Vojka Na današnji dan leta 2011 je umrl biolog, potapljač in nuklearni medicinec Ugo Fonda. Po gimnaziji v Piranu je v Ljubljani študiral biologijo, nato pa ob delu na kliniki za nuklearno medicino opravil še podiplomski tečaj. Leta 1980 je prevzel vodenje lucijskega zdravstvenega doma, čez sedem let pa se je popolnoma posvetil morju in ustanovil potapljaško podjetje, kasneje pa še podjetje Fonda.si, ki ga z blagovno znamko Piranski brancin uspešno razvijata hčerka Irena in sin Lean. Leta 1991 je Ugo Fonda s podvodnega vidika takole strnil vtise o našem morju: Fabijan in Boštjan - sok v drevje poženeta/ Ko se Fabijan naznanja, sok v drevesih že poganja/Ko sv. Boštjan nas obišče, že konec zime išče. Na današnji dan leta 1966 se je v Los Angelesu rodil kitarist Tracii Guns, ki je igral in ustanovil številne metal zasedbe, med njimi leta 1983 legendarni Guns 'n' Roses in LA Guns. Slednji prisluhnimo v skladbi It's Over Now
Beseda parlament izhaja iz starolatinske besede 'parliamentum', kar pomeni pogovor. V Angliji je parlament prvič zasedal na današnji dan leta 1256, zatem ko so plemiči izsilili Magno Charto - ustavno listino, ki je omogočala nadzor kraljeve vladavine. Pri Ferlugih v Rojanu se je na današnji dan leta 1916 rodil viceadmiral Franjo Rustja. Podrobneje o njem kustosinja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, Bogdana Marinac: "Napadi slabejših sovražnih oddelkov pri Lužnici in severnotolminskega predmostja so bili odbiti," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost, ki je objavila tudi Cadornovo poročilo: "Naše letalsko brodovje je bombardiralo sovražno letališče v Ajševici, šotorišče v Čepovanu in Dornbergu in kolodvore v Logatcu, Prvačini in Ljubljani." V Trstu se je na današnji dan leta 1921 rodil profesor italijanskega jezika in politik Antonio Borme. Študiral je v Padovi in leta 1945 postal ravnatelj gimnazije v Rovinju. Aktivno je deloval v Odboru unije Italijanov za Istro in Reko. Leta 1970 je tako utemeljeval nujnost uveljavljanja ustavnih sprememb: Nedeljski Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 izšel z enostranskima prilogama o "Deželi in ljudeh pod Matajurjem, kjer so po stoletjih tujega robstva ostali Slovenci" ter strani, posvečeni spominu na narodnega heroja Janka Premrla -Vojka Na današnji dan leta 2011 je umrl biolog, potapljač in nuklearni medicinec Ugo Fonda. Po gimnaziji v Piranu je v Ljubljani študiral biologijo, nato pa ob delu na kliniki za nuklearno medicino opravil še podiplomski tečaj. Leta 1980 je prevzel vodenje lucijskega zdravstvenega doma, čez sedem let pa se je popolnoma posvetil morju in ustanovil potapljaško podjetje, kasneje pa še podjetje Fonda.si, ki ga z blagovno znamko Piranski brancin uspešno razvijata hčerka Irena in sin Lean. Leta 1991 je Ugo Fonda s podvodnega vidika takole strnil vtise o našem morju: Fabijan in Boštjan - sok v drevje poženeta/ Ko se Fabijan naznanja, sok v drevesih že poganja/Ko sv. Boštjan nas obišče, že konec zime išče. Na današnji dan leta 1966 se je v Los Angelesu rodil kitarist Tracii Guns, ki je igral in ustanovil številne metal zasedbe, med njimi leta 1983 legendarni Guns 'n' Roses in LA Guns. Slednji prisluhnimo v skladbi It's Over Now
Slovenski pesnik Dragotin Kette, steber slovenske moderne, je v slovensko poezijo uvedel prost ritem in lahkoten izraz ter ustvaril nove oblike soneta. Dragotin Kette se je rodil na današnji dan leta 1876 na Premu. V arhivu hranimo pričevanje Franceta Bevka: Prisluhnimo še Silvu Faturju, ki je izdal knjigo Oče in sin in zagorski zvonovi: V Kostanjevici na Krasu je na današnji dan leta 1901 umrl izumitelj Andrej Novak. Že leta 1845 je L´Osservatore Triestino pisal, da je nepismen kmet in mehanik iznašel nekakšen perpetuum mobile. Okoli leta 1859 je predstavil top, ki so ga polnili od zadaj. Z dvema modeloma je odpotoval na Dunaj, vendar je zanju prejel le 25 goldinarjev. Pripisujejo mu tudi pripravek zdravilne masti za celjenje strelnih ran. Na današnji dan leta 1916 so avstroogrske enote zasedle Črno goro, kralj Nikola je podpisal kapitulacijo. "Veliko vznemirjenje v Italiji radi predaje Črne gore," je pisala tržaška Edinost, kar sta na sestanku v Nišu pozdravila tudi nemški cesar in bolgarski kralj. "Nemški in italijanski napad na Jugoslavijo pomeni nadaljevanje stoletnega nasilnega pritiska," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Londona o govoru vodje jugoslovanske delegacije, Edvarda Kardelja. Če prosinca grmi, slabo vreme trpi. V 64. letu je na današnji dan leta 2006 v Virginiji za posledicami srčne kapi umrl legendarni pevec soula, Wilson Pickett. Uveljavil se je že kot najstnik, ko se je v Detroitu vključil v skupino The Falcons. Pickett je leta 1965 podpisal pogodbo z diskografsko hišo Atlantic in se hitro uvrstil na glasbene lestvice s pesmijo In The Midnight Hour
Na današnji dan leta 1736 se je v škotskem Greenocku rodil inženir in izumitelj James Watt. Leta 1756 je izdelal prvi uporabni parni stroj. Kasneje je razvil še centrifugalni regulator in druge izboljšave, s čimer je dejansko omogočil razvoj industrijske revolucije. Zato so enoto za moč poimenovali po njem. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1866 rodil igralec in režiser Anton Verovšek. Nastopati je začel na Rokodelskem odru, zatem pa je obiskoval Borštnikovo dramsko šolo. V letih 1907 -1909 je vodil Slovensko gledališče v Trstu. V arhivu hranimo tudi ploščo, posneto po prvi svetovni vojni, na kateri je posnetek Verovškovega Krjavlja: Dunajski poročevalski stan je redno objavljal tudi poročilo poveljnika italijanske vojske, maršala Luigija Cadorne s soške in tirolske fronte, na današnji dan leta 1916 ga je Edinost tako povzela: "Na vsej fronti se nadaljuje topovski boj, podpiran in spopolnjevan po akcijah letalcev. Sovražni letalci so metali gorljive bombe posebno proti našim postojankam na Altissimu (med Gardskim jezerom in Adižo), v Val Terragnolo (v Adiži) in proti Borgu (Valsugana), ne da bi napravili kako škodo." "Mladina hoče Jugoslavijo, kjer ji je zagotovljen popoln razvoj," tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo z goriške okrožne konference, na kateri se je zbralo 250 delegatov, Slovencev in Italijanov iz vseh okrajev. Na današnji dan leta 2001 je umrla pesnica in pisateljica Ela Peroci, ki je v slovensko književnost uvedla model kratke sodobne pravljice, lirično uglašene z doživljajskim svetom mestnega otroka. Za Muco copatarico je Ela Peroci prejela Andersenovo diplomo. Ob 60-i obletnici so v koprski pionirski knjižnici pripravili razstavo njenih del. V pogovoru z otroki je tako opisala svoje pisateljske začetke: Kakršno je vreme na petra stola dan, tako bo ostalo mesec dan/ Kolikor dni pred petrovim stolom grmi, toliko o njem zima mrazi V Rovigu se je na današnji dan leta 1946 rodila sopranistka Katia Ricciarelli. Študirala je na beneškem konservatoriju in debitirala v Mantovi leta 1969. Leta 1992 je nastopila v Cankarjevem domu v Ljubljani in koncertni recital iz cikla Mojstri pevci tako ocenila: V duetu z Andreo Mignardijem je Katia Ricciarelli posnela tudi Ave mario
Izredno pestra je življenska pot znamenitega ameriškega državnika Benjamina Franklina, ki se je rodil na današnji dan leta 1706. Kruh si je začel služiti kot tiskarski vajenec. Med vojno za neodvisnost je bil odposlanec v Londonu in Parizu in sodeloval pri sklepanju mirovnega sporazuma z Veliko Britanijo. Postal je ugledni pisatelj in fizik, izumil je strelovod. "Po ruskih porazih na besarabski fronti včeraj zopet bojni odmor. Živahnejši topovski boji pri Sv. Mihelu, pred goriškim in tolminskim predmostjem in Mrzlim vrhom. Pri Oslavju ujetih okoli tisoč Italijanov. Tudi pri Tolminu zavzet en italijanski jarek. Na tirolski fronti topovski boji, " je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1921 rodil zgodovinar Vasilij Melik. Leta 1943 je diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti in leta 1959 opravil doktorat iz zgodovinskih znanosti. V letih 1959-1991 je na ljubljanski filozofski fakulteti predaval zgodovino Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov. Leta 1988 je tako strnil svoje raziskovalno delo: "Pot današnje Italije prav gotovo ne vodi k poboljšanju niti utrditvi mednarodnega ugleda Italije, saj je to v bistvu nadaljevanje fašistične politike", tako je na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik ocenil govor predsednika italijanske vlade De Gasperia pred italijansko konzulto in poslanico skupščini Združenih narodov v Londonu. Srečno naključje je svet na današnji dan leta 1966 rešilo jedrske nevarnosti. Nad Palomaresom v Španiji sta trčila ameriški bombnik in preskrbovalno letalo. V letalu so bile štiri jedrske bombe. Zadnjo bombo, ki je bila tisočkrat močnejša kot hirošimska, so našli šele čez nekaj mesecev, 2. aprila leta 1966. Zaradi zasedbe Kuvajta so Združene države Amerike s 30-imi zaveznicami, s pooblastilom varnostnega sveta, na današnji dan leta 1991 začele šesttedensko zalivsko vojno proti Iraku. V arhivu hranimo tudi izjavi ameriškega predsednika Georga Busha in predsednika slovenske vlade, Lojzeta Peterleta: Če Anton z dežjem prihaja, se potem zemlja napaja. Glasbeno se spominjamo na današnji dan leta 1956 rojenega Paula Younga, ki bo zapel skladbico Everytime you go away
16. januarja 1601, v času protireformacije, sta ljubljanski škof Tomaž Hren in deželni glavar Jurij Lenkovič poklicala vse Ljubljančane, ki so sprejeli luteransko vero, in jim sporočila, da se morajo odpovedati novi veri ali pa v šestih tednih in treh dneh zapustiti mesto. Naseliti se ne smejo v nobeni habsburški deželi, pred odhodom pa morajo prodati vse premoženje, dati dvoru desetino in poplačati dolgove. Na današnji dan leta 1916 se je končala avstroogrska ofenziva proti umikajočim se ostankom srbske armade, ki so skušale ščititi enote črnogorske vojske. Kralj Nikola, ki se do 12. januarja ni hotel pogajati, je do 25. januarja vendarle dosegel, da so črnogorske enote položile orožje, kralj se je z večino oficirjev umaknil v Drač. "Internacionalizacija Julijske krajine in Trsta pomeni utrjevanje mednarodne in domače reakcije." S tem geslom je na današnji dan leta 1946 izšel sredin Primorski dnevnik, ki je na prvi strani objavil fotografijo z nedeljskega zborovanja več kot 40 tisoč delavcev na tržaškem trgu Garibaldi, ki so zahtevali zaposlitev brezposelnih, takojšnjo obnovo, določitev in kontrolo cen in boljšo prehrano za vso cono. Narodnostna prizadevanja Slovenk in Slovencev so bila na današnji dan leta 1947 potrjena tudi s formalnim aktom, ko je ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije v Ljubljani sprejela prvo slovensko ustavo. 53 let kasneje smo dosegli državno samostojnost. V arhivu hranimo izjavo predsednika republike, Milana Kučana, o navezavi prvih diplomatskih odnosov mlade države: Če je prosinca mnogo snega, bo tudi poleti mnogo sena. Francoski skladatelj Leo Delibes, ki je umrl na današnji dan leta 1891, se je v rani mladosti preživljal kot orglar in korepetitor, 45-leten je postal profesor kompozicije na pariškem konservatoriju. Skladateljsko je raznolik, saj je pisal opere, balete, operete, zborovske pesmi in samospeve. Zaslovel je z baletom Coppelia. Valček iz omenjenega baleta bo zaigral orkester pariške opere pod taktirko Roberta Bencija
Dunajska dvorna knjižnica je na današnji dan leta 1791 potrdila ustanovitev Licejske knjižnice v Ljubljani, ki so jo sicer že zasnovali leta 1774, ko ji je vladarica Marija Terezija namenila 637 knjig pogorelega ljubljanskega jezuitskega kolegija. Iz tega fonda je zrasla sedanja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V Lienzu se je na današnji dan leta 1916 rodil zdravnik, higienik in epidemiolog Aleksander Gala - Peter. Leta 1942 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Zagrebu in se maja pridružil partizanom. Po letu 1965 je delal na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil tudi predstojnik katedre za medicino dela. "Sovražnik poizkuša od včeraj zjutraj vnovič, da bi prebil našo besarabsko fronto pri Toporovcah in vzhodno Raranc, Vendar pa se je moral vsekikrat umakniti ob najtežjih izgubah. Odličen uspeh pri odbitju Rusov je imel zopet izvrstno vodeni, v premoči se nahajajoči ogenj naše artiljerije ," je na današnji dan leta 1916 poročala sobotna Edinost. "Kaj pomeni predlog o internacionalizaciji Trsta in Julijske krajine?" se je na prvi strani torkovega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 spraševal Boris Kraigher, ki je jasno razkril cilje zahteve, izrečene v noti britanske vlade. V Ljubljani je na današnji dan leta 2001 umrl politik Sergej Kraigher. Med študijem medicine v Zagrebu se je priključil levo usmerjenim organizacijam študentov in bil zaprt v Sremski Mitrovici. V Ljubljani, Trbovljah in Mariboru je vodil partijski okrožni komite. Po vojni je delal v republiški vladi, zatem pa v Beogradu vodil različne zvezne ustanove. Bil je član predsedstva Jugoslavije, leta 1981 tudi predsednik predsedstva. V arhivu hranimo odlomek govora ob 10-ti obletnici osvoboditve v Ljubljani: Če je na Pavla jasno nebo, dobra bo letina, stari pojo/ Če je Pavla dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen; če megla stoji, bo mnogo bolnih ljudi Bedřich Smetana je leta 1863 napisal svojo prvo opero Brandebružani na Češkem po libretu Karela Sabina o razmerah po smrti kralja Přemysla Otakara II., ki mu je za kratek čas uspelo združiti ozemlje od Češke pa do Jadranskega morja. Krstna uprizoritev je bila na današnji dan leta 1886 v provizoričnem teatru v Pragi evforično sprejeta, zato prisluhnimo znamenitemu zbrovskemu napevu Naš čas je prišel, ki sta ga posnela simfonični orkester in zbor pod taktirko Vladimírja Váleka
Sveti Sava, prvi srbski nadškof, je na današnji dan 1236 umrl za posledicami pljučnice. Pokopan je bil v cerkvi svetih štiridesetih mučencev v bolgarskem glavnem mestu Tarnovo. Sveti Sava velja za ustanovitelja neodvisne srbske cerkve. Prav tako je čaščen kot zavetnik vzgojiteljev in medicine. V začetku leta 1916 je bila v avstroogrskem cesarstvu omejena poraba sladkorja, poraba mesa je bila sprva urejena s t. i. brezmesnimi dnevi, najprej dva, nato pa tri dni v tednu, od januarja 1916 pa so meso prodajali le še na karte, uvedene so bile tudi nakaznice za krompir. V Križevcih se je na današnji dan leta 1941 rodil politik Milan Kučan. V Ljubljani je študiral pravo in se takoj vključil v mladinsko družbenopolitično organizacijo, ki jo je v letih 1968-1969 tudi uspešno vodil. Leta 1990 je bil na večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika predsedstva Slovenije, leta 1997 pa za predsednika . Leta 1991 je na osamosvojitveni proslavi v Ljubljani med drugim dejal: V Vrtojbi se je na današnji dan leta 1941 rodil slikar Robert Faganel. Družina se je preselila v Trst, kjer je na konservatoriju končal študij violine, vendar ga je že takrat pritegnilo slikarstvo. Od leta 1975 vodi antikvariat v Gorici. Slikarsko se posveča predvsem krajini v oljni tehniki. Ob goriški razstavi je leta 2003 o svojih učiteljih povedal: Po koncu druge svetovne vojne je Evropa ostala gospodarsko, politično in moralno nestabilna še dolgo po izteku desetletja. Samo zavezniška vojska je imela moč in verodostojnost, da je uvedla nekakšen javni red in mir, vendar se proces obnove ni začel takoj. Američani so Program za obnovo Evrope, bolj znan kot Marshallov načrt, zasnovali šele leta 1947, mišljen je bil kot dolgoročna naložba, zaradi sovjetskega zavračanja pa je bolj botroval k nastanku železne zavese. Še ribiški pregovor iz Kopra: Na svetega Odorika dan menole na stran. Na današnji dan leta 1966 je David Bowie posnel svojo prvo pesem Can't help thinking about me, zato ji prisluhnimo
Na današnji dan leta 86 pred našim šetjem je umrl rimski vojskovoda Gaius Marius. Kmečki fant se je izkazal v numancijski vojni in že leta 107 v vojni proti kralju Jugurti prevzel poveljstvo nad rimskimi četami ter vanje prvi vključil proletarje, prebivalce brez imetja. Kot konzul je svojim veteranom priskrbel zemljo, izboljšal je urjenje ter disciplino v vojski in jo spremenil v poklicno. Z bitko pri Wadi v Mezopotamiji se je na današnji dan leta 1916 začel uspešen prodor ruske kavkaške armade proti Turčiji. Otomanske čete pa so v bitki za Kut uspele razbiti britanski obroč okoli tega mesta. V Ščiglah pri Podbonescu se je na današnji dan leta 1931 rodil beneški narečni pisatelj Luciano Chiabudini. Šolal se je v Čedadu in Vidmu. Za Beneško gledališče je napisal več iger. Na Senjamu beneške piesmi je za pesem Vsakdanji kruh leta 1978 prejel prvo nagrado. S skupino Bintars je posnel tri kasete s humorističnimi pripovedmi iz beneškega življenja. Leta 1979 se je na Lesah kot pokrajinski svetovalec udeležil tretjega kongresa Zveze izseljencev Beneške Slovenije, ko je dejal: Angleški pisatelj irskega rodu James Joyce je najprej hodil v šolo k jezuitom, nato pa je študiral medicino, ki pa je ni končal. Preživljal se je kot pevec, igralec in učitelj angleščine v Trstu, Pulju, Zurichu in Parizu. Skoraj slep je umrl na današnji dan leta 1941. V znamenitem romanu Odisej je uveljavil radikalno obliko modernega pripovedništva s prerezom podzavestnega doživljanja svojih junakov. »Enotni sindikati pozivajo vse delavce in nameščence na veliko zbroovanje na trgu Garibaldi v Trstu. To bo manifestacija moči in enotnosti tržaških delovnih množic, ki so odločene uveljaviti svojo pravico za boljše življenjske pogoje," je na prvi strani na današnji dan leta 1946 vabil Primorski dnevnik V prosincu gorkota, v svečanu mrzlota. Sopranistka Pavla Lovše se je rodila na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Po študiju na konservatoriju se je izpopolnjevala na Dunaju. Kariero je začela kot solistka Glasbene matice. Po letu 1907 je gostovala po Evropi in Ameriki, leta 1921 pa je postala solistka ljubljanske opere. Poučevala je tudi na konservatoriju. V arhivu hranimo ploščo iz leta 1930, s posnetkom arije iz opere Rigoletto
Portugalski kapitan Francisco Caldeira Castelo Branco je med raziskovalno plovbo v Amazoniji za francoske, britanske in nizozemske družbe na današnji dan leta 1616 priplul v zaliv Guajará reke Amazon, kjer je dal zgraditi leseno utrdbo in kolonijo imenoval Srečna Lusitanija, vendar so ga čez dve leti zaradi despotskega obnašanja zaprli, iz naselbine pa se je najprej razvilo mestece Nossa Senhora de Belém do Grao Pará, današnje velemesto Belém. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko je bila ustanovljena na današnji dan leta 1851 v Ljubljani. Zbornica jutrišnjega dne bo komunikacijski center za slovensko gospodarstvo, meni predsednik obrtne zbornice Slovenije, Miroslav Klun: Za ameriškega pisatelja Jacka Londona, ki se je rodil na današnji dan leta 1876 v San Franciscu, je značilno uporno kljubovanje krivičnemu življenju, ki se je rodilo iz protesta proti izkoriščanju. Živel je burno in razgibano kot junaki njegovih 18-ih zbirk kratkih zgodb in 18-ih romanov, med katerimi so tudi Kralj alkohol, Martin Eden in Železna pot. "Lovčen v naših rokah. 26 težkih topov uplenjenih. Gorski greben zavzet po tridnevnih hudih bojih in naporih. Rusko bojišče - včeraj na besarabski in gališki fronti mir. Od danes zjutraj novi brezuspešni srditi napadi sovražnika na bukovinski meji. Italijansko bojišče - položaj je neizpremenjen. Napadi italijanskih letal na južnem Tirolskem. Zapadno bojišče - sovražni napadi pri Massigesu odbiti. Turška bojišča - pri Kuteiamari izpadi obkoljenih Angležev krvavo odbiti. Na kavkaški fronti nič novega," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1916 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Velika Britanija za čimprejšnjo mirovno pogodbo z Italijo," tako je iz Londona poročal na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik: »Velika Britanija upa, da bo mirovna pogodba z Italijo pripravljena na podpis, ko se bodo sestali zunanji ministri meseca maja v Parizu, kakor predvideva moskovska konferenca." Prosinec mrzel, da poka, bo sadje v jeseni in moka. Skladatelj Ermano Wolf-Ferrari sodi v konservativno strujo glasbenikov 20-ga stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Benetkah, kjer je tudi zaslovel s komičnimi operami po zgledu Goldonijevih komedij. Najbolj znane so Zvedave ženske, Prebrisana vdova in Štirje grobijani, iz katere prisluhnimo intermezzu v izvedbi Orkestra italijanske radiotelevizije iz Milana z dirigentom Alfredom Simonetto
V Zurichu se je 11. januarja 1746 rodil švicarski vzgojitelj in reformator šolstva, Johann Heinrich Pestalozzi. Ustanovil je več ubožnic, v katerih je poskušal združiti šolo, obrtno in kmetijsko delo. V številnih spisih je razvijal misli o bistvu človeka kot družinskega bitja. Ob stodesetletnici rojstva se spominjamo očeta sintetične omame LSD. V švicarskem Badnu rojeni kemik Albert Hofmann se je po študiju na zuriški univerzi posvetil raziskovanju kemije rastlin v Sandozovih laboratorijih. Že leta 1938 je sintetiziral LSD-25, psihadelične učinke pa je slučajno odkril šele leta 1943. Zatem se je posvetil raziskavam halucinogenih rastlin v Mehiki. Na današnji dan leta 1916 so francoske enote zasedle otok Krf v tedaj še nevtralni Grčiji. Kmalu zatem so tja preselile preostanke umikajoče se srbske vojske. V Hrpeljah se je na današnji dan leta 1916 rodil fiziolog in veterinar Srečko Vatovec. Veterino je študiral v Zagrebu, kjer je po doktoratu postal asistent na Zavodu za fiziologijo, ki ga je po vojni tudi vodil. Strokovno se je izpopolnjeval kot štipendist Svetovne zdravstvene organizacije. Predaval je tudi na Biotehniški univerzi ljubljanske univerze in jo tudi vodil. Raziskoval je fiziološke procese in motnje domačih živalic. Objavil je kar 65 znanstvenih razprav in postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Zgodovina žal ni naša učiteljica, zato s koncem druge svetovne vojne orožje ni utihnilo. Razloge je v omenjeni knjigi skušal poiskati tudi Keith Lowe: V prosincu je bolje videti v hlevu volka, kakor brez suknje na polju moža. V Leicestru se je na današnji dan leta 1946 rodil klaviaturist Antony John Seldrige, ki je še posebej zaslovel z rock zasedbo Yes, kot Tony Kaye. Na londonski glasbeni šoli je študiral klavir, vendar se je že zgodaj posvetil rock glasbi in igral v različnih zasedbah, leta 1968 je bil med ustanovitelji zasedbe Yes, ki je v treh letih delovanja zaznamovala rock glasbo. Po 12-letni prekinitvi pa je skupina še utrdila sloves rock benda. Prisluhnimo skladbi I've seen all good people
Rimsko-nemški cesar Karel IV. je na današnji dan leta 1356 sprejel državni zakon Zlato bulo - temeljno uredbo Svetega rimskega cesarstva, s katerim se je izognil papeški potrditvi volitev nemškega kralja in pravic volilnih knezov. Danes se spominjamo znamenitega ljubljanskega kongresa. Od 10. januarja do 22. maja 1821 so se v Ljubljani sestajali predstavniki Svete alianse. Podrobneje o tem zgodovinar Stane Granda: Na današnji dan leta 1916 se je na vzhodni fronti prve svetovne vojne začela kavkaška ofenziva ruske vojske. V bitki za Erzurum, ki je trajala do 16. februarja, so otomanske enote doživele hude izgube in se morale umakniti daleč na svoje ozemlje. V Doberdobu se je na današnji dan leta 1921 rodil slikar in ilustrator Vladimir Lakovič. Leta 1936 se mu je uspelo vpisati na kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole. O svojem mentorju je slikar France Godec povedal: Kasneje se je Vladimir Lakovič pridružil umetniškima skupinama Slovenski lik in Gruda. Leta 1942 se je pridružil partizanom. Nemci so ga leto zatem zajeli na Koroškem in zaprli v koncentracijsko taborišče Dachau. Po osvoboditvi se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti in specializiral slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Proti koncu druge svetovne vojne so se najhujša posilstva zgodila tam, kjer so divjali najbolj krvavi spopadi, zlasti na območjih Šlezije in Vzhodne Prusije. Med vojno in takoj po njej se je število posilstev povečalo povsod, tudi na območjih, kjer bojevanja ni bilo, tudi v Britaniji in na Severnem Irskem. Na Dunaju so zdravniki poročali o 87 tisoč posiljenih ženskah, v Berlinu 110 tisoč, v vsej Nemčiji pa jih je bilo skoraj 2 milijona, kolikor je bilo tudi splavov, ob tem pa so Nemke rodile od 150 do 200 tisoč "tujih otrok". Malo vode prosinca da obil vinca. Prosinec često naznanja v vodi, da bo malo v sodi. Zaradi spleta zgodovinskih okoliščin se je narodna prebuja Beneških Slovencev začela kasneje, vendar so vseskozi ohranjali svojo narodnostno identiteto, zatiranju navkljub. Pomembne prireditve, ki so vzpodbujale glasbeno ustvarjalnost, so bili Senjami beneške pesmi. Sedmega je na današnji dan leta 1971 zabeležila Vesna Čehovin
V Vipavi se je na današnji dan leta 1841 rodil politik, novinar in gospodarski izvedenec Ernest Klavžar. Delal je v goriški čitalnici in sodeloval pri organizaciji taborov, šempaškega je opisal v brošuri. Urejal je publikaciji Kmetovalec in Gospodarski list ter izdal celo vrsto priročnikov. "Velika važnost tržaškega mesta za Slovane in vzlasti Slovence neobhodno zahtevajo, da se v Trstu ustanovi slovenski časopis, ki bode: neodvisen, svobodoljuben, naroden, z verskimi zadevami se ne bo pečal," tako je na današnji dan leta 1876 v prvi številki Edinosti, glasila slovenskega političnega društva tržaške okolice, zapisal lastnik, izdatelj in odgovorni urednik, Ivan Dolinar. V Radomščih pri Gornji Radgoni se je na današnji dan leta 1906 rodil teolog, psiholog in filozof Anton Trstenjak. Bil je mednarodno ugleden izvedenec za funkcionalnost barv in sodni izvedenec za pisave. Njegov publicistični opus je izredno bogat, saj je napisal več kot 180 znanstvenih razprav, študij in člankov. O poljudnoznanstvenih knjigah pa je leta 1984 povedal: "Zasedanje skupščine Združenih narodov," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Londona in v uvodniku z naslovom Resolucije Primorcev Kardelju zapisal:"Svojo odločno zahtevo po združitvi z Jugoslavijo je primorsko ljudtsvo na najzgovornejši način dopovedovalo vsemu svetu s svojim 27-letnim suženjstvom pod fašistično Italijo, s svojim osvobodilnim bojem, v katerem je za združitev z novo Jugoslavijo dalo svoje življenje 46 tisoč najboljših." Pionirsko je bilo tudi delo primarija doktorja Luciana Ferfoglie, ko je bil avgusta 1946 postavljen za okrajnega zdravnika v Kopru, posebej, ko je organiziral zdravstveno službo za celotno območje bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Prisluhnimo odlomku oddaje Andreja Jelačina, posnete na današnji dan leta 1971: Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja/ Malo vode prosinca da obilo vinca Na današnji dan leta 1986 je v Genevi umrl violončelist Pierre Fournier. Po uspešnem debiju z zasedbo Edouard Colonne Orchestra v Parizu je začel nastopati na najbolj znanih evropskih in ameriških odrih. Prisluhnimo Pierru Fournieru v Saint-Saënsovem koncertu za violončelo in orkester. Mojstra je spremljal Pariški simfonični orkester pod taktirko Jeana Martinona
V Gorici je na današnji dan leta 1836 umrl naravoslovec Alojz Filipič. Po bogoslovju v Gorici je služboval v Posočju. Italijanske okupacijske oblasti so ga internirale v Ligurijo. Nadškof Sedej mu je po vojni poveril dekanijo Grgar, kjer se je izkazal v prizadevanjih za obnovo svetogorskega svetišča. Kot vnet planinec je zbral herbarij, ki je med najbogatejšimi pri nas, saj obsega kar tri tisoč pol. Postal je sodelavec Prirodoslovnega muzeja. Podrobneje o njem profesorica Irena Breščak: V bitki pri Mojkovcu so na današnji dan leta 1916 črnogorske enote premagale avstroogrske čete in tako vsaj delno zaustavile njihovo sledenje umikajoči se srbski vojski. Na današnji dan leta 2011 je umrl učitelj Avgust Gojkovič. V Sveti Peter je prišel leta 1951, takoj po diplomi na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Prevzel je ravnateljstvo osemletne šole za istrske vasi Sv. Peter, Nova Vas, Padna in Krkavče. Ustanovil je mladinsko kulturno-umetniško društvo France Bevk, ki je prirejalo gledališke igre in recitale. O svojem prijatelju, pisatelju Pavletu Zidarju, je Avgust Gojkovič Nevi Zajc leta 2001 povedal: Berlin se je po koncu druge svetovne vojne spreminil v svetovno prestolnico kriminala. Vsak mesec so aretirali najmanj dva tisoč ljudi, na začetku leta 1946 se je na dan zgodilo v povprečju 240 tatvin, saj je mesto noč in dan ustrahovalo na ducate organiziranih tolp. V prosincu je bolje videti v hlevu volka kakor brez suknje na polju moža. V francoskem Combellu se je na današnji dan leta 1936 rodil violinist, etnomuzikolog in skladatelj Julijan Strajnar. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je najprej diplomiral iz romanistike, kasneje pa še iz muzikologije. Leta 1964 se je zaposlil na Glasbenonarodopisnem inštitutu, o raziskavah rezijanske glasbe je leta 2008, ko je prejel Štrekljevo nagrado, povedal: Julijan Strajnar je zasnoval serijo gramofonskih plošč z naslovom Slovenska ljudska glasba, bil je violinist Simfoničnega orkestra RTV Slovenije, uveljavil se je tudi kot skladatelj scenske glasbe. Ženska pevska skupina Stu ledi je posnela Strajnarjevo priredbo pesmi Tenena rezijankica
Na današnji dan leta 1886 je v Ljubljani umrl narodni buditelj in duhovnik Božidar Raič. Zaslovel je predvsem kot priljubljen govornik na slovenskih taborih. Leta 1859 je v pozdravni pesmi novemu mariborskemu škofu Slomšku prvič zapisal ime Pomurje. Kustos ljutomerskega muzeja, Anton Ratiznojnik je o njem povedal: "Vsled boljših vidnih razmer je bilo delovanje artiljerije včeraj popoldne na primorski fronti živahnejše. V ozemlju Krna in posebno pri Oslavju je bilo zelo srdito. Odbili smo nov napad na po naših četah zavzeti jarek severno Dolja in napad z ročnimi granatami na našo postojanko severno Vrha sv. Mihela, " je na današnji dan leta 916 pisala tržaška Edinost. "Bliža se čas, ko bo vprašanje naše primorske dežele in predvsem vprašanje tržaškega mesta zopet stopilo v ospredje pred mednarodno javnost. Nič čudnega torej, če je Jugoslavija med prvimi državami, ki je poslala na zborovanje Združenih narodov v Londonu svojo delegacijo, kateri načeljuje tudi tokrat minister Edvard Kardelj," je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1946 je bila na koroškem radiu prvič predvajana slovenska beseda. Ob 70-letnici slovenske ORF je odgovorni urednik Marjan Velik v naši javni oddaji Gremo plesat v Svetem Antonu oktobra povedal: V Ljubljani je na današnji dan leta 1991 umrla igralka in pisateljica Alja Tkačev. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je ustanovila Komedijantski atelje in poučevala v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Leta 1964 je postala članica Slovenskega mladinskega gledališča, leta 1983 pa Lutkovnega gledališča. V arhivu hranimo odlomek Literarnega nokturna iz leta 1979, v katerem Alja Tkačev recitira pesem Lili Novy, Kostanji : Če je na kralje jasno, so vse leto prazne jasli/ Če so na kralje jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode./Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. V Trstu se je na današnji dan leta 1891 rodil glasbeni pedagog in skladatelj Adolf Groebming. Študiral je na konservatorijih v Trstu in Ljubljani. Bil je odličen zborovski dirigent. Urejal je reviji Tamburaš in Naši zbori. Groebmingovo Kraško pesmico je na reviji Primorska poje v Štandrežu leta 1998 zapel moški pevski zbor Ivan Kokošar Koritnica z dirigentom Marjanom Obidom
Na današnji dan leta 1826 se je v beneški Bili rodil duhovnik in jezikoslovec Štefan Valente. Po končanem bogoslovju v Vidmu je služboval v Reziji. Znamenit je njegov članek iz leta 1868 "O slovanskem izvoru narečja v dolini Rezije," pri čemer se je skliceval na Šafarikove Slovenské starožitnosti. Prvi kancler Zvezne republike Nemčije po letu 1949, Konrad Adenauer, se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kolnu. Dolgo časa je bil župan tega mesta. Adenauer je bil eden od soustanoviteljev Krščansko-demokratske unije CDU in jo je vodil do leta 1966. Kancler je bil do leta 1963. Zvezno republiko Nemčijo je popeljal v zvezo Nato in v Evropsko gospodarsko skupnost. Na današnji dan leta 1916 se je začela zmagovita 8-dnevna ofenziva avstroogrskih enot proti Črni gori. Poveljnik Franz Conrad von Hotzendorf je zbral vojsko 45 tisoč mož, ki se jim je pridružilo še 5 tisoč bosanskih muslimanov. Že drugi dan ofenzive proti umikajoči se srbski vojski, ki jo je ščitila črnogorska, so zasedli Cetinje. Slovensko Primorje s Trstom, Goriška, del Notranjske in celotna Istra so bili z mejno črto Mangart-Triglav-Krn-Porezen-Snežnik-Kvarner na današnji dan leta 1921, skladno z določili rapalske pogodbe, priključeni kraljevini Italiji, ki je že takrat začela nad primorskimi Slovenci in Hrvati izvajati najbolj kruto raznarodovalno politiko. Podrobneje o tem zgodovinarka Milica Kacin Wohinz: Tomaž Pavšič je v knjigi Ob stari meji razkril tudi vedrejšo plat življenja, pobude za nastanek knjige je takole strnil: »Moskovska konferenca je spravila z mrtve točke vprašanje mirovnih pogodb. S tem je ponovno postavila pred svobodoljubne narode sveta vprašanje Slovenskega Primorja in Istre. Naša borba, naše žrtve trkajo na vest človeštva," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. Prosinca gorkota - jeseni sirota/ Prosinec mili, bog se usmili/ V prosincu toplota - v svečanu mrzlota. V velikem licejskem gledališču v Barceloni so na današnji dan 1896 krstno uprizorili opero Isaaca Albeniza, Pepita Jiminez. Lirično komedijo je avtor kasneje predelal. Prisluhnimo sklepnemu dejanju, ki sta jo posnela Carol Vanes in Placido Domingo:
Neveljaven email naslov