Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1119 epizod
1119 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Gledališče San Carlo je znamenito neapeljsko operno gledališče. Poslopje je bilo svečano odprto leta 1737. Tedaj je bilo največje operno gledališče na svetu s kar 3.300 sedeži. Na današnji dan leta 1816 ga je uničil požar, vendar so ga takoj obnovili. "Na primorski fronti se vrši par dni zopet živahnejši topovski boj. Pri Bovcu so osvojile naše čete danes zjutraj neko sovražno postojanko v ozemlju Rombona. Uplenile so 3 strojne puške in ujele 73 alpincev. Zapadno od Tirane so se poizkušale italijanske sile polastiti višinskih postojank, ki smo jih mi zavzeli. Naše čete so odbile vse napade. Francozi po srditem bombardiranju zavzeli pri Maison de Champagne okoli 200 metrov nemške bojne črte. Na višini Combres Nemci zasedli neko od Francozov razstreljeno koto," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Povžanah pri Materiji se je na današnji dan leta 1917 rodil režiser, igralec in publicist Jože Babič. Družina se je iz Trsta pred fašisti umaknila v Maribor, kjer ga je v gledališče pritegnil Vladimir Skrbinšek. Kasneje je Babič delal na Ptuju, kjer je po vojni postal vodja mestnega gledališča. Od leta 1954 je bil član ansambla Slovenskega gledališča v Trstu, kasneje še Primorskega dramskega gledališča. Prvo srečanje z gledališčem je Jože Babič ob 70-em jubileju takole opisal: "V Sofiji manifestirajo za Trst v Jugoslaviji," tako je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik o manifestaciji, na kateri so sprejeli resolucijo, s katero so izrekli podporo jugoslovanski zahtevi po priključitvi Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. Podobno so zahtevali na ljudskem taboru v Postojni, kjer se je zbralo 10 tisoč ljudi tamkajšnjega okraja ter v Grgarju, Čepovanu in Kalu nad Kanalom. Bodi Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les!/Zima je bela kot golob, pa je volčjih zob. V Trstu se je na današnji dan leta 1941 rodila mezzosopranistka Eleonora Jankovič. V glasbeno življenje jo je vpeljal že oče Pavel, znani violinist. Na tržaškem konservatoriju je diplomirala leta 1964 in se izpopolnjevala v Milanu. Z bogatim opernim in koncertnim repertoarjem od leta 1971 nastopa na evropskih in ameriških odrih. Leta 1984 je po uspešnih nastopih v Veroni in v New Yorku pela tudi v Trstu, ko je tako opredelila nastop/ ga-10255. Za zaključek Radijske kronike, ki jo pripravlja Franko Hmeljak, bo Eleonora Jankovič zapela skladbo Rada Simonitija, Preveč je sreče. Na klavirju jo spremlja Neva Merlak.
12.2. Marija Teresa Habsburška je na dunajskem prestolu nasledila očeta, zahvaljujoč njegovi pragmatični sankciji. Z odločnostjo se ji je po poroki s Svetim rimskim cesarjem Francem prvim na današnji dan leta 1736 uspelo obdržati v vrhu tedanje evropske politične šahovnice. V Žagi pri Bovcu se je na današnji dan leta 1896 rodil učitelj, politik, partizan in narodni heroj Stane Žagar. Po osnovni šoli v Podgori je gimnazijo in učiteljišče končal v Gorici. V prvi svetovni vojni se je boril na tirolski fronti in se leta 1919 kot prostovoljec udeležil bojev za severno mejo na Koroškem, kjer se je tudi zaposlil kot učitelj v Žrelcu pri Celovcu. Po plebiscitu se je preselil na Gorenjsko, kjer je uveljavljal pedagoške metode delovne šole in sodeloval na mednarodnih pedagoških kongresih v Leipzigu in Berlinu. Leta 1941 je bil med voditelji partizanske vstaje na Gorenjskem. 27. marca leta 1942 je padel v boju z nemško vojsko na Rovtu pri Crngrobu. Po njem so poimenovali osrednjo slovensko učiteljsko nagrado. Podrobneje o tem Silvo Fatur: Prva svetovna vojna se je bila tudi v Afriki. Na današnji dan leta 1916 so britanske, rodezijske in južnoafriške enote, skupaj je bilo 6 tisoč vojakov, napadle nemško obmejno utrdbo na hribu Salaita nad mestom Taveta, ki je bila tedaj del Nemške vzhodne Afrike, danes pa leži na meji med Kenijo in Tanzanijo. "Meja slovansko-italijanskega sovraštva," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik o provokacijah desničarskega tiska in sklenil: "Stopnjujoča se strupenost nas ponovno prepričuje, da moremo z gotovostjo pričakovati obupnih poskusov, ki bi postavili na dnevni red vprašanje tuje intervencije v naše notranje zadeve." Za zbirko pustnih mask je tolminski muzej leta 1971 prejel Valvasorjevo nagrado. Kustosinja Marija Rutar je Marjanu Drobežu takole opisala nagrajeno zbirko: Kar svečana ozeleni, se rado posuši/Februarski dež napolni kaščo. Na današnji dan leta 1951 se je v Torontu rodil bobnar in pevec Gil Moore. Zaslovel je s kanadskim udarnim triom Triumph. Prisluhnimo posnetku nastopa na ameriškem rock festivalu leta 1983, kjer so fantje nastopili s skladbo Magic Power
Danes se spominjamo prvega grškega predsednika. Na današnji dan leta 1776 se je na Krfu rodil Joannis Antonios Kapodistrias. O njegovem življenju in rodovnih povezavami s Koprom podrobneje zgodovinar Salvator Žitko: Vladi nemškega in avstroogrskega cesarstva sta na današnji dan leta 1916 poslali uradnemu Washingtonu noto z obvestilom, da bodo od 1. marca njihove podmornice torpedirale vsako oboroženo trgovsko ladjo. Tako so se njihovi meddržavni odnosi še bolj zaostrili. V Dubrovniku se je na današnji dn leta 1921 rodil športnik in oblikovalec pletenin ter podjetnik Ottavio Missoni. Odraščal je v Zadru, leta 1939 je postal italijanski prvak v teku na 400 metrov, sodeloval je tudi na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948. Leto prej je v Trstu obrtniško začel izdelovati volnene telovadne drese in z njimi opremil italijansko reprezentanco. Ob odprtju razstave Mojster barv aprila 2012 je v koprski galeriji Loža Ottavio Missoni povedal: Od treh milijonov ujetnikov, ki so jih zajeli Sovjeti med vojno, jih je v ujetništvu umrla več kot tretjina. Rdečearmejci so zajeli tudi 70 tisoč italijanskih vojakov, od katerih se mnogi niso vrnili domov. Nekateri ujetniki so imeli srečo, da so jih poslali domov že leta 1947, večina jih je ostala v sovjetskih gulagih vse do leta 1950, zadnji ujetiki so se vrnili v Nemčijo šele leta 1957. V Ljubljani je na današnji dan leta 1976 umrl sociolog in politik Boris Ziherl. Med študijem prava v Ljubljani se je najprej pridružil Skojevcem, leta 1930 pa je postal član komunistične partije Jugoslavije in delal v njenem agitpropu. Po drugi svetovni vojni je nekaj časa v Moskvi urejal glasilo Informbiroja, med vojno pa Delo, Radio vestnik Osvobodilne fronte in Ljudsko pravico. Kasneje je v Beogradu ustanovil Inštitut za družbene vede, v Ljubljani pa Inštitut za sociologijo. Kot ortodoksen partijski ideolog je obsodil pojave eksistencializma pri nas. V arhivu hranimo odlomek razmišljanja Borisa Ziherla o Osvobodilni fronti iz leta 1967: Svečan iztegne dan/Februar obreže veje. V brazilskem Nitoreiju se je na današnji dan leta 1941 rodil pianist in komponist Sergio Mendes. Leta 1965 je ustanovil znamenito zasedbo Brazil '66. Prisluhnimo skladbi Mas que nada
Na današnji dan leta 1861 se je rodil literarni zgodovinar in etnograf Matija Murko. Bil je slovanski filolog v najširšem pomenu - zanimali so ga kulturni pojavi in problemi vsega slovanskega sveta. Nosilke vojnega gospodarstva so v vojni nedvomno postale ženske. Spremembe vojnega časa, "vsiljena" svoboda, delo, skrb za družino, nevzdržne razmere, lakota, pomanjkanje, žalost, obup, so v življenje slovenskih žensk prinesle nenadejane novosti. Vojna je osvobodila žensko v gibanju; novost je bila delu bolj prilagojena moda kratkih kril, zaradi česar je bila na Slovenskem, na pobudo ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča, celo ustanovljena "Sveta zveza proti brezsramni ženski nošnji". "Kako dolgo še?" Tako je na današnji dan leta 1946 nedeljski Primorski dnevnik naslovil uvodnik beograjske Borbe: "Demokratična javnost po svetu, zlasti v Jugoslaviji, ima polno pravico, da se sprašuje, do kdaj se bodo še naprej vzdrževala in krepila taka legla in zatočišča fašističnih provokatorjev, kot so čete generala Andersa ter ustaško-četniške in druge izdajalske formacije v Italiji." Na današnji dan leta 1947 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Ob 25-letnici podpisa pariške mirovne pogodbe je bilo v Cerknem veliko zborovanje z odprtjem šole - spomenika narodnoosvobodilnemu boju. Na slovesnosti je govoril tudi tajnik pogajalske delegacije v Parizu, doktor Joža Vilfan: Italijanski parlament je 30. marca 2004 dan podpisa Pariške mirovne pogodbe določil za uradni dan spomina na poboje na Primorskem, v Istri, na Reki in v Dalmaciji ob koncu druge svetovne vojne ter za dan odhoda številnih optantov po drugi svetovni vojni. Miloš Ivančič je v oddaji Slovenci ob meji posnel tudi pričevanja o takoimenovani bazovski fojbi/ dalet. Leta 2009 so Lokvanci optantom preprečili obisk domnevne fojbe v jami Golobivnica, prisluhnimo poročilu Irene Cunja: Če od strehe prej kane kot od sveče, bo še dolga zima/ Topel februar, hladna pomlad. V Maryhillu na Škotskem se je na današnji dan leta 1946 rodil kantavtor Donovan Phillip Leitch. Nase je opozoril na televizijskem nastopu leta 1965. Svoje poetične skladbe v slogu ljudske glasbe je kasneje aranžmajsko obogatil. Prisluhnimo uspešnici Universal soldier
Na današnji dan leta 1801 je v mestu Lunéville v severovzhodni Franciji nastala pogodba med Francosko republiko in Avstrijo. Podpisala sta jo pooblaščena diplomata Jožef Bonaparte in grof Janez Ludvik Cobenzl, tedaj dvorni in državni vicekancler, sicer član kranjsko-goriške plemiške družine. Fran Saleški Finžgar se je rodil na današnji dan leta 1871 v Doslovičah pri Breznici. V Ljubljani je končal gimnazijo in študij teologije, služboval pa je v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah, v Idriji, Škofji Loki in na Trnovem pri Ljubljani. Od leta 1922 je urejal Mladiko. Najprej je pisal povesti in novele, literarni sloves pa sta mu prinesla roman Pod svobodnim soncem in ljudska drama Razvalina življenja. V našem arhivu hranimo Finžgarjev nagovor otrokom na njegov 84-i rojstni dan: Lutkovni režiser Jože Pengov je bil od leta 1936 član igralske družine Radia Ljubljana in nastopal v duetu "Jožek in Ježek" s Franetom Milčinskim Ježkom, zato prisluhnimo odlomku arhivske plošče: V letih od 1950 do 1968 je bil igralec, režiser, ravnatelj in dramaturg ljubljanskega lutkovnega gledališča. Jože Pengov se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani. Zaradi težav na zahodni fronti je v britanskem parlamentu na današnji dan leta 1916 potekala burna razprava o vladnem predlogu uvedbe obveznih vojaških nabornikov, ki naj bi veljala za moške od 18-ga do 41-ga leta. "Prešeren, naš vodnik," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik izpod peresa Bogomirja Magajne, v katerem je objavil znamenito Zdravljico, zaradi katere je Bogomir sklenil: »Zato Prešeren ni samo naš, ampak je last vsega bodočega človeštva, ko bo našlo pravo pot.« Na pustni torek se tudi na Primorskem vrstijo sprevodi. Eden najbolj slikovitih je v Cerknem, o katerem je leta 1972 Viktor Jereb povedal: Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja. /Če se pust na soncu greje, se letina med dobre šteje. Spominjamo se na današnji dan leta 1981 umrlega ameriškega rock glasbenika Billyja Haleyja, ki je zaslovel s skladbico Rock around the clock
Danes slavimo slovenski kulturni praznik v spomin na pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849. Naša radijska postaja je vsako leto obširno obeležila praznik in Prešernove nagrajence. Prvo je leta 1939 prejel tudi pesnik Alojz Gradnik za zbirko Večni studenci. V arhivu hranimo pričevanje Josipa Vidmarja o odločitvi za kulturni praznik in o prvi proslavi: "Srditi topovski boli med prekopom La Bassee in Arrasom kakor tudi južno od Somme. V Argonih so Francozi razstrelili in zasedli koto La Fille Morte, severovzhodno La Chalade, a so bili s protinapadom takoj zopet pregnani iz nje," je na današnji dan leta 1916 Edinost povzela poročilo štaba iz Berlina, kar je obenem pomenilo, da je bilo na soški fronti mirno. V Trstu se je na današnji dan leta 1941 rodil publicist in kulturni organizator Pavel Skrinjar. Po končanem študiju slavistike v Ljubljani je v Sežani poučeval in vodil Delavsko univerzo. Izdal je več publikacij o kraški zgodovini. O svojem rodnem mestu je takole razmišljal: Na Plavjah se je na današnji dan leta 1946 rodil ekonomist Vojko Čok. Po diplomi na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je najprej zaposlil v Luki Koper, od leta 1978 do upokojitve je delal v Splošni banki Koper, od leta 1994 kot predsednik uprave Banke Koper v lasti italijanske bančne skupine Intesa San Paolo. Leta 2001 je tako opisal prednosti takega poslovnega sodelovanja: » Proslavo obletnice našega največjega pesnika Franceta Prešerna bo v nedeljo dopoldne pripravila akademija v gledališču Nazionale, na kateri bo sodeloval pevski zbor Glasbene matice. Na Opčinah bo popoldne v prosvetnem domu Zupanov Andante patetico,« je na današnji dan leta 1946 vabil Primorski dnevnik. Odnaša rada sneg nam Doroteja; če pa ne najde ga, ga rada še nareja. Pust zjutraj oblačen, kmet ajde bo lačen/Če na pustni dan dežuje, fižol dobro obrodi. Zaradi levkemije Béla Bartók v ZDA ni uspel dokončati koncerta za klavir in orkester, rojstnodnevnega darila ženi Ditti Pásztory-Bartók, zato ga je za krstno izvedbo na današnji dan leta 1946 v Philadelphiiji dokončal prijatelj Tibor Serly. Prisluhnimo odstavku allegretta, ki ga je posnel madžarski državni orkester z dirigentom Dezso Ránkijem:
Na današnji dan leta 1856 je tasmanski dvodomni kolonialni parlament sprejel volilni zakon, s katerim je uzakonil tajne volitve. "Gospodarski položaj Italije vsled skrajno omejenega dovoza in visokih tovornin Anglije za premog nikakor ni rožnat. V očigled tem razmotrivanjem se zamore italijansko armadno vodstvo odločiti za novo ofenzivo ob soški fronti, da odvrne splošno zanimanje od albanskega podjetja,"je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Dutovljah se je na današnji dan leta 1936 rodil duhovnik Bojan Ravbar. Maturiral je na Malem semenišču v Pazinu, teologijo pa je študiral v Ljubljani ter vrsto let delal v Kopru. Ob 350-letnici rojstva koprskega skladatelja Antonia Tarsie je povedal: "Uspehi ljudske oblasti v Coni B". Tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil članek o pregledu dela od 1. maja 1945 do1. februarja 1946: "S precejšnjimi težavami se mora odsek za prehrano in oskrbo boriti, saj se zaradi Morganove črte ne more posluževati tržaškega pristanišča, na drugi strani pa je bila lansko leto izredna suša, ki je uničila pridelek. Kljub temu pa je odseku uspelo preskrbeti zadostne količine hrane." V prometni nesreči pri Grosupljem je na današnji dan leta 1986 umrl specialist za plastično kirurgijo, Marko Godina. Po diplomi na zagrebški medicinski fakulteti je specializiral plastično kirurgijo. O začetkih mikrokirurgije je leta 1985/ povedal: Na današnji dan leta 1991 so predstavniki Centra za kulturo miru in nenasilja predstavili deklaracijo za mir, ki si je prizadevala predvsem za mirovni ustavni člen, po katerem bi Slovenija postala demilitarizirana država. Dušan Plut, ki je bil tedaj tudi član predsedstva Slovenije, je po 20-ih letih Plut pobudo tako analiziral: Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo. /O pustu so zrele neveste, o postu pa preste. V Chralottu, največjem mestu severne Caroline se je na današnji dan leta 1946 rodil kitarist in country pevec Sammy Johns. Leta 1975 je posnel uspešnico Chevy van in jo prodal v milijonski nakladi.
Danes se spominjamo drugega od treh združiteljev Japonske. Na današnji dan leta 1536 se je v kmečki družini rodil Toyotomi Hideyoshi in se z bojevniškimi veščinami hiro prebil do poveljniških in končno tudi vladarskih fevdalnih položajev. Organiziral je osvajalni pohod na Korejo. Nošenje orožja je dovolil le samurajem. "Te dni je začelo obračati našo pozornost severozapadno bojišče, kjer se opaža povečano delovanje. In to - kakor se zdi - po inicijativi od nemške strani. Razne nemške militarične avtoritete so vedno zastopale mnenje, da prvi odločilni dogodek v tej veliki borbi med obema skupinama držav pride na francoskem bojišču," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. "Nova kampanja reakcije. Njen cilj je povzročiti neslogo v taboru Združenih narodov." Tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Moskve: »Tako italijanski katoliški organ Quotidiano piše o panslavistični totalitarni diktaturi, ki je bila vzpostavljena v vzhodni Evropi. To pa ima še drugi cilj: izzvati neslogo Združenih narodov, naščuvati nekatere druge države ali skupine držav proti drugim in seme nove vojne." Danes se spominjamo tudi golfa na Luni. Pustolovščino si je na današnji dan leta 1971 privoščil ameriški vesoljec Alan Shepard, ki je bil tedaj že veteran, 47-letni poveljnik misije Apollo 14. Med tretjim pristankom na Luni, ki so ga na Zemlji prvič prenašali z barvno televizijsko kamero, je Alan, zaradi skafandra, palico zavihtel le z eno roko. Žogico je zadel dvakrat, druga je zletela, kot se je hudomušno pošalil, "Milje milj daleč!" Današnja pustna sobota bo zagotovo živahno razposajena. V našem arhivu hranimo celo vrsto pustnih reportaž. Prisluhnimo odlomku oddaje Pimorska in njeni ljudje Zvonke Bricelj iz leta 1975 o fantovski poberiji v Senadolu ga-1885 Rotija nas v kopo snega zavija./Če se pust na soncu greje, se letina med dobre šteje./Kjer se na pust megla vleče, tam bo toča pobila./Če na pustni dan dežuje, fižol dobro obrodi. V Warringtonu se je na današnji dan leta 1966 rodil pevec in tekstopisec Richard Paul Astley. Prepevati je začel po klubih, leta 1985 pa se je s snemanji v londonskih studijih začel njegov vzpon. Kar dvomilijonsko naklado je leta 1991 doživela uspešnica Whenever You Need Somebody.
Arijanski kralj Alarik II. je na današnji dan leta 506 izdal zakonik Lex Romana Visigothorum, s katerim je pravno izenačil položaj podanikov, ki so bili deloma arijanci, deloma pravoverni kristijani. Po ruski zmagi na kavkaški fronti med janursko bitko pri Köprüköyju so enote carske Rusije na današnji dan leta 1916 začele napadati otomanske čete v Trabzonu na Črnem morju, kjer so se boji nadaljevali vse do 15. aprila. Voščila se bo gotovo razveselila tudi na današnji dan leta 1926 v Sežani rojena prevajalka in pesnica Jolka Milič. Po nacionalizaciji pekarne se je zaposlila kot bančna uradnica, pesmi in novele je začela objavljati šele po vojni. Njeno publicistično delo je zaznamovano z ostrino in polemičnim tonom. Leta 1973 je o tem takole razmišljala: "Ljudska oblast in obstoječa civilna uprava," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo Borisa Kraigherja na zasedanju Primorskega narodnoosvobodilnega odbora. »Ugotavljamo, da je nova civilna uprava protizakonita, ker je formirana z dekreti zunanjih sil, ker je nasprotna vsem mednarodnim običajem. Sodelovanje pa je možno samo na osnovi obnove ljudske oblasti.« Na današnji dan leta 1966 se je v Ljubljani rodil alpski smučar - Rok Petrovič. Njegova najuspešnejša sezona je bila 1985/86, ko je v svetovnem pokalu dobil pet slalomskih tekem ter osvojil slalomski kristalni globus. Prisluhnimo reporterju Franciju Pavšerju in trenerju Filipu Gartnerju: Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo/Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana/Ako je pa mraz, se poti obraz. Na današnji dan leta 1916 je Enrico Caruso za založbo Victor Talking Machine Comšnay posnel tedaj največjo uspešnico "O Sole Mio". A najprej prisluhnimo anekdoti: Ko je bil, takrat še ne tako znameniti tenorist, Enrico Caruso na prvi pevski turneji po ZDA, mu je med vožnjo z avtomobilom v okolici New Yorka zmanjkalo bencina in moral je peš v bližnje naselje, da bi telefoniral na najbližjo črpalko. Pevec se je hišnemu gospodarju predstavil z besedami: »Jaz sem znameniti Caruso!« »Čisto zares?« je vzkliknil navdušeni domačin in zaklical ženi, ki se je malo stran ukvarjala s svojim delom: »Mary, pridi, hitro! Ne uganeš, kdo je prišel! Nihče drug kot Crusoe, slavni mornar!«
Rimski cesar Septimij Sever je na današnji dan leta 211 med vojaškim pohodom proti Kaledoncem v Britaniji umrl. Nasledita ga sinova Karakala in Geto. Karakala je čez dve leti v Rimu ubil mlajšega brata Geta. Na današnji dan leta 1906 rojeni ameriški astronom Clyde William Tombaugh je zvezde začel opazovati na očetovi kmetiji, kjer si je iz delov starih strojev naredil uporaben daljnogled. V ozvezdju Dvojčkov je odkril planet Pluton, kamor je Nasa pred kratkim poslala sondo. Po njem se imenuje asteroid 1604 Tombaugh, ki so ga odkrili leta 1931. "Na primorski fronti so bili topovski boji zopet na več točkah zelo živahni. Ob tolminskem predmostju so naše čete z napadom razširile svoje postojanke zapadno Sv. Lucije. V jarkih, ki jih je izpraznil sovražnik, smo našli mnogo trupel in vojnega materijala," je na današnji dan leta 1916 poročala petkova Edinost. Spominjamo se igralca Berta Sotlarja, rojenega na današnji dan leta 1921 v Kočevju. Po vojni je končal akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani in jugoslovansko dramsko šolo v Beogradu. Zaslovel je s filmskimi vlogami: že leta 1952 v filmu Tri zgodbe, sledili so: Tričetrt sonca, Kekec, Ne joči, Peter in Neretva. Ko je leta 1982 prejel Borštnikov prstan, je dejal: V Cerknici se danes, na debeli četrtek, tudi uradno začenja predpustni čas, ko bodo maškare po vsej Sloveniji odganjale zimo. Pustni običaji sicer izvirajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, katerih maske so že predstavljale veseli značaj in izganjale zimo. V Sloveniji pa je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja. Zima in gospoda nič ne podarita/Zima, birič in smrt ne prizanesejo/Zimska odjuga in fantovska obljuba nič ne veljata. V angleškem Gatesheadu se je na današnji dan leta 1941 rodil bobnar John Steel. Z Ericom Burdnom sta bila sošolca na višji šoli za oblikovanje v Newcastlu, kjer sta od začetnega navdušenja za jazz prešla v rockovske vode in leta 1962 ustanovila znamenito skupino The Animals. Prisluhnimo njihovi največji uspešnici House of the Rising Sun
Ameriška pisateljica Gertrude Stein, rojena na današnji dan leta 1891 v Alleghenyju, je kot mlada umetnica v Parizu iz svojega salona naredila močno središče avantgardnih umetnikov. Razvila je eksperimentalni slog pisanja z ritmičnimi ponavljanji in asociativnimi povezavami. V židovski družini se je na današnji dan leta 1901 rodila Eleonora Hermina Gregor, bolj znana kot filmska igralka Nora Gregor. Filmsko kariero je začela leta 1920, zaslovela pa je v filmu Jeana Renoirja, Pravila igre iz leta 1939. Nadja Velušček, ki je z Anjo Medved ob stoletnici rojstva goriške filmske dive posnela film, je o Nori Gregor povedala: Umetniška smer dada je dobila ime po konju iz francoskega otroškega besednjaka. Dadaizem je nastal na današnji dan leta 1916 v zuriškem kabaretu Voltaire. Pesnik Tristan Tzara je z njim napovedal vojno jeziku in razumu in zahteval neomejeno umetniško svobodo. "Cesar je z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 23. januarja tega 1eta v hvaležnem priznanju odličnega službovanja pred sovražnikom podelil pristaniškemu pilotu Petru Fažetu v Podgradu srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne. Čestitamo!" Tudi s takimi novičkami je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost krepila borbeno moralo v prvi svetovni vojni. "Primorski narodnoosvobodilni odbor za Trst in Slovensko Primorje daje obračun svojega dela." Tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil svojo prvo stran, na kateri so zapisali tudi: »S prevzemom oblasti po Zavezniški vojaški upravi je zaradi neupoštevanja potreb delovnih množic in poznavanja stvarnega položaja v Julijski krajini zadobil popolni vpliv oni reakcionarni vodilni gospodarski element, ki mu je špekulacija edini način v njegovem gospodarskem delovanju.« Če je na Blaževo oblačno, bo o Svetem Juriju zelena trava/Kadar je na svečnico dež in na Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo/Ljubki svet Blaž, glej da dežja daš! V Tucsonu, v ameriški zvezni državi Arizona, se je na današnji dan leta 1961 rodila pevka in igralka Linda Eder. Na Broadwayju je debitirala v muzikalu Jekyll & Hyde. Že prej se je uveljavila kot koncertna pianistka in kasneje predvsem kot pevka. Prisluhnimo uspešnici iz glasbene grozljivke Jekyll & Hyde - Someone Like You
Pedro de Monedoza je na današnji dan leta 1536, dvajset let po prihodu prvega osvajalca Juana de Solisa, zapičil v zemljo kol in oznanil, da bo okoli njega zraslo mesto z zvenečim imenom Nuestra Senora Santa Maria del Buen Aire, današnji Buenos Aires. Publicist, novinar, urednik in prevajalec Božidar Borko je bil pomemben zlasti kot informator in posrednik med slovensko in slovanskimi ter romanskimi kulturami. Rodil se je na današnji dan leta 1896 v Gomili pri Ljutomeru. Leta 1960 je o poslanstvu pisatelja povedal: "Čitanka je središče šolskega pouka, saj lahko z njo učitelj poučuje vse osnovnošolske predmete", je leta 1891 učitelj Etbin Blenk napisal v Popotniku, ko je z učnim načrtom za dvojezične šole na današnji dan tega leta uveljavil uporabo abecednikov. "Na ruskem, italijanskem in črnogorskem bojišču nič novega. Južno Somme Francozi zopet izgubili na prostoru. Uspešen napad nemških mornariških zrakoplovov na razna angleška mesta. V Iraku topovsko in pehotno streljanje. Na kavkaški fronti spopadi brez važnosti", tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Prosvetno društvo Kolonkovec priredi ob 18. uri v tamkajšnji gostilni kulturni večer. Spored: dve enodejanki Bric in ljubezen, slike, recitacije in deklamacije. Sledi ples." Tako je Primorski dnevnik na zadnji strani redno objavljal vabila in poročila o prireditvah in manifestacijah po vsej Primorski in mobilizacijsko pomagal buditi narodno zavest. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena./Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo./Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v svečnici greti./Če se svečnica jasno zdani, zima še dolgo trpi.//Če je svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena. V londonskem kraljevem gledališču so na današnji dan leta 1731 krstno uprizorili edino opero Georga Fredericka Handla, Poro, kralj Indije, zato prisluhnimo odlomku arije, ki sta jo posneli pevki Sandrine Piau in Sara Mingardo z ansamblom Concerto italiano pod taktirko Rinalda Alessandrinija:
V Metzu je na današnji dan leta 656 umrl frankovski kralj Austrasie iz dinastije merovingov, Sigebert III.. "V času, ko morajo milijoni bridko skrbeti za vsakdanji košček kruha, v času, kjer se stiska in skrb zaustavljata samo še pred palačami najbogatejših, v tem času se mora tudi končati želja po luksuzu in uživanju," je na današnji dan četa 1916 pisala torkova Edinost. V Ajdovščini se je na današnji dan leta 1921 rodil arhitekt Svetozar Križaj. Po maturi v Gorici je študiral v Padovi in Bologni. Med vojno je delal v partizanskih tehnikah po Primorskem, po vojni pa je nadaljeval študij pri profesorju Jožetu Plečniku. O njegovem delu podrobneje Irene Mislej: "Spomenica mestnega osvobodilnega sveta vojaški upravi Svobodnega tržaškega ozemlja," tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 poimenoval spomenico za obnovo tržaškega pristanišča in obnovitev železniškega prometa z zalednimi državami. Na današnji dan leta 1976 se je v Trstu začel proces nacističnim zločincem koncentracijskega taborišča v nekdanji Rižarni. Prisluhnimo pričevanju Marije Velušček o smrti brata, narodnega heroja Matevža: Na današnji dan leta 2006 je deželni svet Furlanije Julijske krajine z novim poslovnikom uvedel pravico enakopravne rabe jezikov manjšin. Prisluhnimo odlomku arhiviranega prispevka Mirjam Muženič: Svečan iztegne dan/Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo/Če svečana mačka na soncu leži, v sušču spet rada na peč pribeži. Danes se spominjamo znamenitega italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija, Verdijevega opernega naslednika. Med njegova najboljša dela sodi opera v štirih dejanjih La Boheme, ki so jo premirno uprizorili na današnji dan leta 1896 v Torinu. Prisluhnimo ariji Misette in sopranistki Nadi Vidmar. Simfoničnemu orkestru RTV dirigira Samo Hubad:
Na današnji dan leta 1881 se je v Ljubljani rodil politik Anton Kristan. Na višji trgovski šoli v Pragi se je vključil v Masrykov krog. Ko so leta 1899 v Gorici ustanovili Trgovsko-obrtno društvo je postal tajnik in se kmalu uveljavil v političnem gibanju Slovencev na Goriškem. Kasneje je v Idriji ustanovil Čipkarsko zadrugo in urejal socijaldemokratsko glasilo Naprej. "Iza zadnjih balkanskih vojen je znano, kako je Italija bila vedno tista velesila, ki je najodločneje protestirala proti temu, da bi Srbija prišla do Jadranskega morja. Odločno je protestirala proti zasedenju Skadra po Črnogorcih. Italija nima niti municije niti živil, in prav tako nima niti danes ničesar za tiste Srbe, ki naj bi ji pomagali v Albaniji. Ententa mora pač že res uvidevati, kakega lepega zaveznika si je pridobila v Italiji," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost "Moskovski listi o položaju v Trstu in Julijski krajini pod zavezniško zasedbo," tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo moskovskega lista Trud. »Samo v Trstu je nad 20 tisoč brezposelnih. V znatni meri je gospodarska kriza posledica nezdravega političnega stanja, nastalega v tej pokrajini." Na današnji dan leta 1956 je ob drugi uri in 25 minut potresni sunek prizadel Ilirsko Bistrico, kjer je bilo poškodovanih 60 odstotkov zgradb, 30 odstotkov pa huje, o čemer podrobnje Tomo Šajn z Ančko Volk: V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl politik Jože Smole. Kot mlad fant se je že leta 1941 pridružil partizanom in urejal tudi primorsko izdajo Mladine. Po vojni je končal Višjo partijsko šolo v Beogradu je bil newyorški dopisnik Tanjuga in Borbe, urednik Borbe in glavni urednik Dela. Leta 1968 je postal osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita. Politično kariero je sklenil na republiški konferenci Socialistične zveze. Prisluhnimo arhivskemu posnetku njegovega razmišljanja o kosovski krizi leta 1981: Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja. Na kmetiji Zalesnik v Strmcu nad Lučami v Savinjski dolini se je na današnji dan leta 1901 skladatelj Blaž Arnič, ki se je leta 1961 tako spominjal, kdaj je vzljubil glasbo: Po študiju v Ljubljani in na Dunaju se je izpopolnjeval v Varšavi, Krakovu in Parizu. V Dachauu je dočakal osvoboditev in zatem predaval kompozicijo na ljubljanski Akademiji za glasbo. Ples čarovnic je njegova najbolj znana simfonična pesnitev. Prisluhnimo odlomku Suite o vodnjaku, ki so jo posneli simfoniki RTV Slovenije
Oliver Cromwell, angleški vojskovodja in politik, pa tudi puritanec, je dve leti po smrti na današnji dan leta 1661 doživel še takoimenovano posthumno usmrtitev. V morbidnem ritualu so truplo obesili, obglavili in razčetverili. Ostanke trupla so odvrgli v skupni grob, glavo pa obesili na drog pred stavbo opatije, kjer je visela kar štiri leta. Na današnji dan leta 1876 so potrdili pravila političnega društva goriških Slovencev "Sloga", ki je delovalo do ustanovitve Slovenske ljudske stranke za Goriško leta 1907. "Dopisnik švicarske brzojavne agencije poroča iz Marsilje, da si je srbski kralj Peter rajši izvolil Francosko za svoje bivališče in se ni nastanil v Italiji. VAixu bo kralj stanoval v nadškofovi palači," je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1931 rodil zdravnik Anton Prijatelj. Po diplomi je stažiral v Vipavi, Šempetru in v Ljubljani, kasneje je vodil ambulanto v novogoriškem Meblu, nato pa je ustanovil dispanzer za medicino dela v Zdravstvenem domu. Leta 2000 je prejel ugledno priznanje, o katerem je povedal: Na današnji dan leta 1941 se je v Beogradu rodil arhitekt Boris Podrecca. Po vojni je odraščal v Trstu in študiral na Dunaju, kjer dela še danes. Uveljavil se je s sredozemskimi arhitekturnimi prvinami in spodbudil zanimanje srednjeevropske javnosti za dela Plečnika in Fabianija. V Trstu je leta 1999 postavil razstavo ob stoletnici rojstva Augusta Černigoja, svojega učitelja, ki se ga je takole spominjal: "Prepričan sem, da bodo veliki zavezniki pravilno razumeli in rešili vprašanje Julijske krajine in Trsta,« tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o obisku komnadanta IV. Armade generalporočnika Danila Lekiča pri odredu Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro. Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčevati. V Bologni se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1566 rodil skladatelj Alessandro Piccinini. Na dvoru grofa Este v Ferrari se je posvetil muziciranju z lutnjo in kitaro, o čemer je napisal tudi dva priročnika. Sodobnik Monteverdija in Frescobaldija se je posvečal tudi priredbam znamenitega plesa chiaccona za lutnjo. Piccininijevo Chiaccono nam zaigral kitarist Christopher Wilson
Atlas, ki ga je tik pred smrtjo na današnji dan leta 1526 izdelal izolski geograf Pietro Coppo, je največja dragocenost piranskega pomorskega muzeja Sergeja Mašere. Med 15-imi zemljevidi je tudi prvi natančni zemljevid Istre. Na današnji dan leta 1861 je bila v Trstu ustanovljena Narodna slovanska čitavnica. Prvi predsednik je postal France Cegnar, telegrafski uradnik in pesnik, namestnik pa je bil sodnik in politik Josip Doljak. Tržaški profesor Samo Pahor je ob 150-letnici Narodne slovanske čitavnice povedal: V Trstu se je na današnji dan leta 1911 rodila pisateljica Nada Kraigher. Fašizem je zaznamoval njena dekliška leta, saj je gimnazijo sprva obiskovala v rodnem mestu, nato v Mariboru, maturirala pa je v Ljubljani. Osvobodilni fronti se je pridružila kmalu po njeni ustanovitvi. Po vojni je delala na Rdečem križu in diplomirala na ekonomski in pravni fakulteti. Vrsto let je vodila Avtorsko agencijo za Slovenijo. Leta 1975 je tako opisala svoje pojmovanje pisateljice prihodnosti: Na današnji dan leta 1916 so nemški cepelini prvič bombardirali Pariz. Na današnji dan leta 1936 se je v Ljubljani rodil kirurg Vasja Klavora, ki je svoje delovno obdobje posvetil šempetrski bolnišnici. Vodil jo je v letih 1973-1981, kasneje se je posvetil študiju. Ljubiteljsko se ukvarja s proučevanjem zgodovine prve svetovne vojne, posebje še Soške fronte, o čemer je povedal: Konec januarja leta 1946 so vojaki 34. poljskega pehotnega regimenta obkolili vas Zawadka Morochowska, ali ukrajinsko: Zavdka Moročivska, v bližini mesta Sanok na jugovzhodu Poljske. Prihod vojske je naznanil masaker nad ukrajinskim prebivalstvom. Prav na podlagi vzajemnega izgona Poljakov in Ukrajincev je nastal model za etnično čiščenje po vsej Evropi, je zapisal zgodovinar Keith Lowe. Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni se s sadjem preobloženo stoka. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1956 rodil skladatelj in dirigent Tomaž Svete. Po diplomi na ljubljanski akademiji se je izpopolnjeval na Dunaju in zatem predaval v Mariboru. Čeprav je vodilni sodobni slovenski skladatelj operne glasbe, prisluhnimo odlomku iz 1. stavka skladbe De profundis. Simfoničnemu orkestru slovenske filharmonije je dirigiral Uroš Lajovic
Na današnji dan leta 1706 se je Wolverleyju rodil tiskar John Baskerville. Uveljavil se je v Birminghamu, kjer je leta 1763 izdal znamenito Biblijo. Na današnji dan leta 1881se je v Doljni Košani rodil romanist, profesor, kritik in prevajalec Anton Šturm. Po maturi v Ljubljani je na Dunaju študiral romanistiko in germanistiko ter kasneje poučeval v Ljubljani. Sodeloval je na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte. V noči na 12. marec leta 1944 sta ga ugrabila člana takoimenovane črne roke. Šele leta 1947 je sodišče določilo 31. marec kot datum smrti. O strokovnem delu Antona Šturma podrobneje romanistka Lucija Čok: Leta 1916 je prehrambena kriza dosegla enega od vrhuncev. Lakota je seveda posebej pritiskala na nižje sloje v mestih. Vse manj se je dobivalo za denar in vse več z blagovno menjavo. Avstroogrska je že na začetku vojne militarizirala za vojsko pomembne gospodarske in prehrambene zmogljivosti. V Malenskem vrhu nad Poljanami se je na današnji dan leta 1916 rodila kmetica, pesnica in mojstrica klekljanja, Julka Fortuna. Leta 1963 je izdala zbirko pesmi o čipkah Iz srca do srca, ki je bila že trikrat ponatisnjena in dopolnjena. Ob 80-em življenjskem jubilju je o svojih tečajih povedala: V Goričici pri Ihanu se je na današnji dan leta 1941 rodil filozof, publicist in urednik ter akademik Tine Hribar. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1964 diplomiral iz filozofije in sociologije, leta 1968 je tudi magistriral. Istega leta je doktoriral na univerzi v Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Koelnu. Raziskoval je na področju fenomenologije, zlasti Heideggrovega mišljenja biti, filozofije religije in sodobne teologije. Nekaj let je namenil kritični preučitvi Marxove misli. Bil je odgovorni urednik Tribune, Problemov in Nove revije. Sodeloval je pri pisanju Ustave Republike Slovenije, ob njeni 10-i obletnici je tako razmišljal: Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike. Pritrkovanje z zvonovi je posebnost slovenske ljudske glasbene umetnosti. V Beneški Sloveniji tonkajo ali škampinjajo. Prisluhnimo arhivskemu posnetku tonkačev iz Svetega Lenarta: Giovanniu Qualizzi - Toncinu, Guidu Qualizzi - Uviku, Emergildu Carliču - Rusoli in Lorenzu Sabotiču, ki razlaga viže.
Leopold von Sacher-Masoch se je rodil na današnji dan leta 1836 v avstrijskem Lembergu. Bil je novinar in pisatelj v Gradcu, ki se je v zgodovino zapisal s po njem imenovano spolno iztirjenostjo. Leta 1869 je sicer romantični novelist izdal knjigo Krzneni Venus s podrobnimi opisi mazohističnega razmerja. Levičarski del nemške socialdemokratske stranke je že ob izbruhu prve svetovne vojne ustanovil mednarodno skupino za širjenje mirovnih prizadevanj, na današnji dan leta 1916 pa sta Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht s somišljeniki ustanovila Spartakovo zvezo, ki se je s splošno stavko za mir želela približati mednarodni proletarski revoluciji. V 2. svetovni vojni ali zaradi nje je padlo 98 tisoč Slovencev, od tega jih je bilo 15 tisoč zunajsodno pomorjenih po vojni. Šele februarja leta 2009 so pri odkopavanju v Barbarinem rovu Hude Jame odkrili posmrtne ostanke prve žrtve. Prizorišče si je lani ogledal tudi avtor knjige Keith Lowe "Nesramnost gospoda de Gasperija," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, v katerem analizira zadnjo italijansko diplomatsko ofenzivo kot pripravo na sklepanje mirovne pogodbe. Wilsonova črta, ki jo predlaga italijanski ministrski predsednik De Gasperi, bi pomenila imperialistično rešitev problema. Prosinec mili, bogu se usmili. Čudežni otrok, velikanski opus, nepriznan in reven umre. Taka je bila življenjska pot na današnji dan leta 1756 v Salzburgu rojenega glasbenega genija Wolfganga Amadeusa Mozarta. Izmed 600 glasbenih stvaritev, ki sodijo v zakladnico največjih dosežkov človeškega duha, omenimo samo opere Idomeneo, Figarova svatba, Čarobna piščal in nedokončani Requiem. Ob 250-letnici Mozartovega rojstva je Luisa Antoni pripravila dramatiziran izbor pisem med očetom Leopoldom in sinom Wolfgangom: Prisluhnimo odlomku posnetka znamenite Male nočne glasbe komornega orkestra Slovenske filharmonije
Na današnji dan leta 1531 je območje izliva reke Tagus z Lisbono prizadel katastrofalen potres. Po nekaterih zapisih je bil celo hujši od tistega iz leta 1755, ki je porušil večji del mesta in terjal kar 75 tisoč žrtev. "Ob goriškem predmostju se vrše zopet boji pri Oslavju. Včeraj zvečer je bilo delovanje italijanske artiljerije na primorski fronti vidno živahnejše, je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost, ki je večino strani posvetila položaju v Črni Gori z novico: "Črnogorski dvor se je nastanil v Lyonu". Danes se spominjamo rojstva televizije. Na današnji dan leta 1926 je škotski tehnik John Logie Baird v Londonu predstavil delujoči prototip mehanske televizije predstavnikom Kraljevega inštituta. Prvi prenos gibajoče se slike je vseboval dva prizora z lutkama. Pisatelj Fulvio Tomizza se je rodil na današnji dan leta 1935 v Juricanih pri Materadi. Maturiral je v Kopru in več let sodeloval tudi z našo radijsko postajo, kar je opisal tudi v uvodu romana o Vergeriju, Zlo prihaja s severa. Na beograjski univerzi je študiral romanistiko in dramaturgijo, od leta 1955 je živel in delal v Trstu. Leta 1986 je prejel srednjeevropsko nagrado Vilenica in takole opredelil vlogo pisatelja ob meji: "Naša kri - naš plebiscit," tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik naslovil uvodnik, posvečen poslanicam različnih primorskih organizacij in skupnosti članov jugoslovanske delegacije na londonskem zasedanju Združenih narodov: "Vsi vaščani Koprive na Krasu enodušno izjavljamo, da hočemo biti priključeni k ljudski republiki Jugoslaviji.« Jasni dnevi prosinca so veselje Primorca. V Trstu se je na današnji dan leta 1941 rodila pianistka Dina Slama-Pahor. Na Tartinijevem konservatoriju je diplomirala iz klavirja in čembala. Študirala je tudi solo petje. Z možem, flavtistom Milošem Pahorjem, sta ustanovila oddelek za staro glasbo pri Glasbeni matici, kjer je Dina poučevala čembalo in vodila glasbeno skupino. Od leta 1964 sta skupaj nastopala. Prisluhnimo jima v Madrigalu za dva glasova Girolama Frescobaldija
V Torinu na današnji dan leta 1736 rojeni francoski matematik Joseph-Louis de Lagrange se je v zgodovino zapisal s knjigo Analitična mehanika in po njem poimenovano funkcijo osnovne enačbe teoretične mehanike. V Franciji je bil vodja komisije, ki je bila odgovorna za izdelavo novega sistema uteži in mer, vpeljala je metrski sistem. Po zasedbi Kolašina in Andirjeviča je na današnji dan leta 1916 črnogorska armada kapitulirala, večina enot je predala orožje zasedbeni avstroogrski armadi. V Beogradu se je na današnji dan leta 1941 rodila filozofinja, sociologinja in publicistka Spomenka Hribar. Študirala je v rodnem mestu in v Ljubljani, kjer se je najprej zaposlila kot sodelavka Inštituta za sociologijo in filozofijo, zatem pa je delala na Centru za preučevanje religije in cerkve na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Polemično je sodelovala v slovenski pomladi, zlasti z znamenitim člankom Ustavite desnico. Leta 2001 je sodelovala v odboru za svobodno odločanje in tako pojasnila referendumske argumente za oploditev s biomedicinsko pomočjo: "Združeni narodi sprejeli resolucijo o atomski energiji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik. V ankaranski bolnišnici je na današnji dan leta 1971umrl politik Anton Sfiligoj. Odraščal je v Krminu, kjer je bil dninarski delavec in kasneje kovač. V Trstu je postal član Socijaldemokratske stranke. Med prvo svetovno je bil mobiliziran, vendar se je že leta 1915 prostovoljno podal v rusko ujetništvo in aktivno sodeloval v oktobrski revoluciji. Po vrnitvi v Krmin je začel agitirati za tretjo internacionalo, po livornskem kongresu je postal sekretar Komunistične stranke v Krminu, kjer so ga leta 1922 izvolili za župana, vendar so ga po osmih mesecih fašisti izgnali. Umaknil se je v Ločnik, Tržič, zatem pa še v Batuje. Svojo pot je takole strnil v oddaji Tisti prvi maj leta 1968: Kadar na spreobrnenje Pavla sneži in deži, letina slaba in huda preti/ Lepo in jasno Pavla spreobrnenje je rodovitnega leta znamenje/ Če Pavla dan je čist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krasen. V dvorani zuriškega Collegiuma Musicuma so na današnji dan leta 1946 pod taktirko Richarda Straussa krstno zaigrali njegove Metamorfoze za 23 godal. Strauss je delo posvetil v bombardiranju uničeni munchenski operni hiši. V arhivu hranimo posnetek filharmoničnega orkestra Otta Klemperja:'
Neveljaven email naslov