Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako zorijo ježevci - 4. del

24.12.2017

Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Tokratne zgodbe so: Helge in čudna misel; Helge in senca; Tekma s časom; A kdo ve. Avtor: Peter Svetina Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Pozavna: Matej Krajter Pripovedovalec: Matej Puc Helge: Primož Pirnat Nikozija: Polona Juh Aldo: Branko Jordan Prvi lenivec: Matija Rozman Drugi lenivec: Alojz Svete Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017

 

Nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, prebuja premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Mestna knjižnica Ljubljana Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, leta 2016 pa tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo od leta 1997 podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer.

Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, pa bo po zaključku serije prosto dostopnih za prenos na podcastu Kako zorijo ježevci, Radijska igra, v obliki poslušanj na zahtevo pa tudi na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem približati radijsko igro z močno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok rojene v tem tisočletju ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V četrtem delu se sprehajamo skozi zgodbe – Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve.

Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajter

Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Nikozija Polona Juh
Aldo Branko Jordan
Prvi lenivec Matija Rozman
Drugi lenivec Alojz Svete

Traja 07′ 14”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija 4. dela 5-delne igrane radijske nanizanke Kako zorijo ježevci, ki ga sestavljajo 4 basni: Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve

UROŠ SMASEK

Skoraj najtežje pričakovane “male skrivnosti velikih mojstrov” igre z besedami in njihovimi več pomeni in s prikazovanjem dejansko čisto vsakodnevnih stvari ali doživljajev iz bistveno drugačne, ne vsakodnevne perspektive, se razkrivajo zdaj že v drugi polovici 5-delne omnibusne igrane radijske nanizanke za otroke in tudi odrasle, Kako zorijo ježevci (po nagrajevanih literarnih predlogah Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča). V njenem predzadnjem, 4. delu, ki v dobrih 7 minutah trajanja obsega prav tako kot doslej na način omnibusa spet 4 kratke basenske vinjete (po dosedanjih 12 od skupno 20),
so te “skrivnosti” seveda začinjene tudi s kakim nadvse posrečenim, nepričakovanim presenečenjem. Skoraj najtežje pričakovane pa so (poleg tega, da so izredno duhovite) predvsem zaradi tega, ker so že ves čas trajanja nanizanke nezgrešljivo in nepozabno izpostavljene v zelo posrečeno razgibanem in jedrnatem avizu k vsakemu delu nanizanke.
Prav takšna “skrivnost”, a ravno v avizu hočeš nočeš pretežno razkrita (temu se zaradi njene vinjetne kratkosti praktično ni mogoče izogniti, če naj bo uporabljena, da pritegne k poslušanju), je prva od 4 basni, naslovljena Helge in čudna misel, kjer osrednja junakinja nanizanke, ježevka Nikozija (Polona Juh) zelo radovedno, češ kaj pa počne, sprašuje osrednjega junaka, poglobljeno zamišljenega ježevca Helgeja (Primož Pirnat), ko ta stopica po dvorišču in se na različne načine (i)zvija, ker da se odvozlava, saj da se je zapletel v – čudne misli.
Dolga senca se zvečer prav vleče za Helgejem v drugi basni, naslovljeni Helge in senca, zato osrednji junak sklene začeti zjutraj to svojo senco telovadno trenirati, pridruži pa se mu radovedni jazbec Aldo (Branko Jordan), ki je ugotovil, da se tudi senca za njim ob koncu dneva prav tako vleče. V tretji basni Tekma s časom Helge navija za Nikozijo, ki sama zase trenira tek in je naposled zadovoljna, ker je zmagala, saj je premagala 1 minuto in še 17 sekund za povrh!
V središču četrte basni A kdo ve pa sta lenivca, znana že iz prejšnjega, 3. dela nanizanke (spet skrajno doživeta Matija Rozman in Alojz Svete), ki še vedno ne vesta, kako je komu od njiju ime, s tem da prvi lenivec tokrat med ležanjem na bregu (sodeč po zvokih, ob morju) počasi piše s paličico v mivko napis A kdo ve …, medtem ko se drugi skoraj nestrpno in ne samo enkrat skotali v mivko z napisom, ob čemer ga prvi opozori, naj mu ne – skače v besedo …, a kaj ko je blizu tudi voda, ki briše zapisano in se mu torej – plazi v besedo!
Basni kot vedno doživeto, privlačno, radovednost vzbujajoče pripoveduje Matej Puc, a čeprav nanizanka oživlja pripovedovalsko tradicijo, je tokrat manjši pomislek, da bi nekaj več od sicer sijajno pripovedovanega dogajanja vendarle lahko bilo podano ne s pripovedovanjem, temveč v neposredni akciji.


RIO radijska igra za otroke

141 epizod


Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.

Kako zorijo ježevci - 4. del

24.12.2017

Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Tokratne zgodbe so: Helge in čudna misel; Helge in senca; Tekma s časom; A kdo ve. Avtor: Peter Svetina Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Pozavna: Matej Krajter Pripovedovalec: Matej Puc Helge: Primož Pirnat Nikozija: Polona Juh Aldo: Branko Jordan Prvi lenivec: Matija Rozman Drugi lenivec: Alojz Svete Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017

 

Nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, prebuja premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Mestna knjižnica Ljubljana Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, leta 2016 pa tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo od leta 1997 podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer.

Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, pa bo po zaključku serije prosto dostopnih za prenos na podcastu Kako zorijo ježevci, Radijska igra, v obliki poslušanj na zahtevo pa tudi na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem približati radijsko igro z močno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok rojene v tem tisočletju ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V četrtem delu se sprehajamo skozi zgodbe – Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve.

Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajter

Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Nikozija Polona Juh
Aldo Branko Jordan
Prvi lenivec Matija Rozman
Drugi lenivec Alojz Svete

Traja 07′ 14”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija 4. dela 5-delne igrane radijske nanizanke Kako zorijo ježevci, ki ga sestavljajo 4 basni: Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve

UROŠ SMASEK

Skoraj najtežje pričakovane “male skrivnosti velikih mojstrov” igre z besedami in njihovimi več pomeni in s prikazovanjem dejansko čisto vsakodnevnih stvari ali doživljajev iz bistveno drugačne, ne vsakodnevne perspektive, se razkrivajo zdaj že v drugi polovici 5-delne omnibusne igrane radijske nanizanke za otroke in tudi odrasle, Kako zorijo ježevci (po nagrajevanih literarnih predlogah Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča). V njenem predzadnjem, 4. delu, ki v dobrih 7 minutah trajanja obsega prav tako kot doslej na način omnibusa spet 4 kratke basenske vinjete (po dosedanjih 12 od skupno 20),
so te “skrivnosti” seveda začinjene tudi s kakim nadvse posrečenim, nepričakovanim presenečenjem. Skoraj najtežje pričakovane pa so (poleg tega, da so izredno duhovite) predvsem zaradi tega, ker so že ves čas trajanja nanizanke nezgrešljivo in nepozabno izpostavljene v zelo posrečeno razgibanem in jedrnatem avizu k vsakemu delu nanizanke.
Prav takšna “skrivnost”, a ravno v avizu hočeš nočeš pretežno razkrita (temu se zaradi njene vinjetne kratkosti praktično ni mogoče izogniti, če naj bo uporabljena, da pritegne k poslušanju), je prva od 4 basni, naslovljena Helge in čudna misel, kjer osrednja junakinja nanizanke, ježevka Nikozija (Polona Juh) zelo radovedno, češ kaj pa počne, sprašuje osrednjega junaka, poglobljeno zamišljenega ježevca Helgeja (Primož Pirnat), ko ta stopica po dvorišču in se na različne načine (i)zvija, ker da se odvozlava, saj da se je zapletel v – čudne misli.
Dolga senca se zvečer prav vleče za Helgejem v drugi basni, naslovljeni Helge in senca, zato osrednji junak sklene začeti zjutraj to svojo senco telovadno trenirati, pridruži pa se mu radovedni jazbec Aldo (Branko Jordan), ki je ugotovil, da se tudi senca za njim ob koncu dneva prav tako vleče. V tretji basni Tekma s časom Helge navija za Nikozijo, ki sama zase trenira tek in je naposled zadovoljna, ker je zmagala, saj je premagala 1 minuto in še 17 sekund za povrh!
V središču četrte basni A kdo ve pa sta lenivca, znana že iz prejšnjega, 3. dela nanizanke (spet skrajno doživeta Matija Rozman in Alojz Svete), ki še vedno ne vesta, kako je komu od njiju ime, s tem da prvi lenivec tokrat med ležanjem na bregu (sodeč po zvokih, ob morju) počasi piše s paličico v mivko napis A kdo ve …, medtem ko se drugi skoraj nestrpno in ne samo enkrat skotali v mivko z napisom, ob čemer ga prvi opozori, naj mu ne – skače v besedo …, a kaj ko je blizu tudi voda, ki briše zapisano in se mu torej – plazi v besedo!
Basni kot vedno doživeto, privlačno, radovednost vzbujajoče pripoveduje Matej Puc, a čeprav nanizanka oživlja pripovedovalsko tradicijo, je tokrat manjši pomislek, da bi nekaj več od sicer sijajno pripovedovanega dogajanja vendarle lahko bilo podano ne s pripovedovanjem, temveč v neposredni akciji.


05.05.2024

Franček Rudolf: Pomlad na triglavskih strminah

Igra je humoreska o začetku planinske sezone, kot se vsako leto dogaja v gorenjskih hribih. Osliček Ledeni čaj tovori hrano v planinsko kočo, planinci, mladi in stari, se odpravljajo v strmino in se radi slikajo z osličkom. Tudi gorske živali imajo pomladne opravke, največ z vzgojo mladega rodu, ki ga morajo pripraviti na življenje v gorah, preplavljenih z obiskovalci. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstra: Staš Janež, Jure Culiberg Igralca – Urška Hlebec, Vojko Zidar Glasbeni izvajalec – Gregor Čušin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1997


28.04.2024

Maša Ogrizek, Klemen Markovčič: Gospa s klobukom – 4. del

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V sklepnem, četrtem delu postane Ljudmilina papiga Ara Bella talka neslane šale malih gusarjev in se zaradi zaljubljenosti v prav posebno papigo na izletu "izgubi", Ljudmila pa prvič vstopi v Blaznikov kiosk in dokončno ugotovi, da je življenje piknik. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.


21.04.2024

Maša Ogrizek, Klemen Markovčič: Gospa s klobukom – 3. del

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V tretjem delu se naša upokojena učiteljica šivanja odloči, da bo nekoliko pospešila potovanje zato sede na vlak, a doživi neljubo nevšečnost, ki jo silno vznejevolji, spozna ljubeznivo sprevodnico, ljubiteljsko slikarko Pavlo, se prav po detektivsko loti zagate in se naposled s previsa navdušena zazre v morje v daljavi. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Nastalo v Uredništvu igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.


14.04.2024

Maša Ogrizek, Klemen Markovčič: Gospa s klobukom – 2. del

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Aro Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje ter se na koncu vrne k svojemu prijatelju, gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V drugem delu se Ljudmila na svoji poti ustavi v motelu in se seznani z lastnicama, sestrama Bredo in Maro, v obcestnem Agimovem kiosku spozna pravi pravcati muzej pozabljenih stvari, ob naletavanju prvih snežink pa sreča samotarskega filozofa dr. Brzzinija. Ob koncu igre boste slišali tudi pogovor z avtorico Mašo Ogrizek. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.


06.02.2024

Ela Peroci: Tacek

Tega navihanega kužka in njegove znamenite dogodivščine starejši poslušalci zagotovo poznajo že iz knjig. Zgodbo o Tacku je namreč davnega leta 1959 napisala slovenska pisateljica Ela Peroci. Otroci, ki so našli malega kužka, bi ga radi obdržali in lepo skrbijo zanj. Borijo pa se s sosedi in z vsemi, ki jim je Tacek na kakršen koli način v napoto. Režiserka – Rosanda Sajko Tonska mojstrica – Metka Rojc Tacek: Nace Simončič Pomaranča: Barbara Berden Andrej: Dagi Langus Tonček: Damjan Plesec Cenček: Srečko Skubic Mirko: Andrej Trkov Jelka: Andreja Rojič Roža: Alenka Stante Peter: Martin Lumbar Mama: Jelka Cvetežar Gospa: Silva Danilova Miličnik: Franjo Kumer Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1967


06.02.2024

Fran Levstik, Boris A. Novak: Kdo je napravil Vidku srajčico?

Videk je bil deveti otrok revne vdove in je nosil zmeraj srajčko svojih starejših bratov in sester. Srajčka je bila zato vedno ponošena in tanka. Nekega dne pa je dobil Videk čisto novo srajčico. Režiserka – Rosanda Sajko Dramaturg – Ervin Fritz Ton in montaža – Metka Rojc Avtor izvirne glasbe – Jerko Novak Videk: Kaja Deskovič Živković Vidkova mama: Jerica Mrzel Bratci in sestrice: Milena Janežič, Miha Kralj, Barbara Langerholc, Grega Turšič, Evelin Pristavec, Nina Miklavič Ovca: Jana Osojnik Trnov grm: Dare Valič Pajek Tkalec: Brane Ivanc Rak Krojač: Ivan Jezernik Ptica Šivilja: Draga Potočnjak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1984


24.12.2023

Ana Obreza: Zapiski bratovščine PK

Radijska igra za otroke nam v prazničnem času, polnem želja po zdravju, ljubezni in toplini, odstira pogled v vsakdan hospitaliziranih otrok. Njihove ganljive izpovedi nam pokažejo, kako otroci kljub zahtevni preizkušnji v bolnišnici doživijo tudi veliko lepega – obiskujejo bolnišnično šolo, spoznavajo prijatelje z drugih koncev Slovenije in doživijo kak obisk ali dogodivščino, ki se jim za vedno zapiše med spomine. V odlomke iz pogovorov s hospitaliziranimi otroki in igralskih interpretacij njihove poezije, ki nastaja v bolnišnični šoli, se nežno vpleta izmenjava pisem hospitaliziranega dečka Patrika z njegovo prijateljico Mijo, ki pomeni vez z njegovim domačim okoljem. Režiserka: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igra je nastala v sodelovanju z Bolnišnično šolo (OŠ Ledina – Bolnišnični šolski oddelki). Pesmi so napisali Nuša, Tjaša, Timi, Domen, Petra, Dejan, Amadej, Martin, Matej, Šefika, Jaka, Lea, Klavdija, Tia, Patricija, Roza, Dragica in Vanja. Pesmi sta interpretirala dramska igralca Matej Puc in Sabina Kogovšek. V pogovorih so sodelovali Liam, Sara, Brin, Žan, Nuša, Jan, Dario, Matias in Aljaž, pogovore so posnele učiteljice bolnišničnih šolskih oddelkov Manja Žugman, Tina Žvab, Tanja Babnik, Sabina Andlovic, Ana Dobovičnik, Patricija Mavrič in Mojca Topić, novinar Gašper Stražišar in dramatičarka Ana Obreza. Dečka Patrika in deklico Mijo sta interpretirala dramska igralca Jakob Šfiligoj in Staša Popović. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih radia Slovenija decembra 2023. Igrano-dokumentarna radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS.


18.12.2023

Ana Obreza, Saška Rakef: Šepet spomina

Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.


03.12.2023

Nina Kokelj: V vesolju

Igra je namenjena hospitaliziranim otrokom, ki morajo opraviti magnetno resonanco. Ker je ta pregled ne le za najmlajše, temveč tudi za odrasle pogosto stresen in neprijeten, je namen igre na zabaven in sproščujoč način predstaviti postopek magnetne resonance, male pacientke in paciente pa opolnomočiti in jih podpreti pred preiskavo. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovna svetovalka: dr. Ivana Kreft Hausmeister Mark – Mark Vidrih Kolar Lara – Luiza Rakovec Zdravnica – Ana Urbanc Tiger – Lotos Vincenc Šparovec Napovedovalec – Igor Velše Uredništvo igranega programa Posneto v studiih radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


22.10.2023

Vesna Ćorović Butrić: Pogovori prve vrste

Dokumentarni del radijske igre spremlja pogovore matere z novorojenčkom, igrani del pa zgodbo dveh igračk: Medvedka, najstarejše igračke v otroški sobi, in Robota, nove igračke za dojenčka, ki opazujeta in komentirata dogajanje med materjo in dojenčkom. Režiserja izvirne igre v srbskem jeziku: Vesna Ćorović Butrić, Matija Butrić Režiserka adaptacije v slovenski jezik: Saška Rakef Tonska mojstra izvirne igre v srbskem jeziku: Matija Butrić, Milan Filipović Tonski mojster adaptacije v slovenski jezik: Urban Gruden Avtorici izvirne glasbe: Aleksandra Aleksandrovič, Mira Milosavljević Robot – Dina Kobe Medved – Sabina Kogovšek Mama – Maja Radović Otrok – Vukman Radović Dojenček – Vidak Radović Radijska igra je nastala v produkciji Radia Beograd Radio-televizije Srbije aprila 2021 v okviru evropskega projekta B-Air, ki ga za Radio Beograd, RTS vodi Nikoleta Dojčinović. V izvirni radijski igri sta Medvedka in Robota interpretirali Marina Stojanović in Đurđa Stanojević. Radijska adaptacija je bila posneta v studiih Radia Slovenija avgusta 2023. Radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


27.05.2023

Nika Lipuš - Avtoportret

Verjamemo lahko, da je bilo prvo ogledalo vodna gladina, vsaj kot nam pripovedujejo miti, pravljice, legende ... Tudi sicer naš odsev niso samo ljudje, ampak tudi prostori, v katerih smo navzoči in v katerih puščamo vidne in nevidne sledi: pesku, travi, valovanju vode in gibanju zraka. Gibanje zraka je tudi zvok. Gibanje iz globine vode pa je avtoportret Nike Lipuš. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023 Zvočni avtoportret je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


20.05.2023

Nail Perviz – Avtoportret

Nail Perviz je skozi čas doživel, kako je zamenjati dom, jezik, šolo, prijatelje in hkrati vedeti, da si vse to zdaj in prej in vse, kar še pride. S svojim avtoportretom je spomine, pripoved in zvočne vtise prepletel v svojevrstni dokumentarni radijski igri. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Dramski igralec: Gregor Zorc Produkcija B-AIR, marec 2023. Zvočni avtoportret je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


13.05.2023

Melani Pyvovar in Klara Senica – Avtoportret

Dragoceno notranje ogledalo je prijateljstvo. V njem namreč vidimo tako prijatelja kot tudi sebe. Ena izmed prepletenih niti med Melani Pyvovar in Klaro Senico, avtoricama avtoportreta, pa je glasba, skladba, za katero sta napisali besedilo in mu dali moč glasu. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvrine glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023. Zvočni avtoportret je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


07.05.2023

Borut Peterlin, Nina Kokelj: Vse najlepše, v bolnišnici

Deček Leo je bolan in v bolnišnici. V sobi je z zgovorno deklico Lučko. In ima rojstni dan. Medicinska sestra stori vse, da bi ga razveselila; še njegovo bolniško posteljo za nekaj hipov spremeni v drveče sanke na olimpijadi. A Leo je žalosten in zamišljen. Zdravnik se trudi, da bi ga opogumil in da bi tudi stetoskop, metuljček in nazogastrična sonda postali manj strašni, celo malo smešni. Leo pa misli na dom, svojo sobico, prijatelja Brina, najbolj pa pogreša babi. Želi si, da bi prišla k njemu, a je v domu starejših in ne more priti. Res ni nobene možnosti? Na oddelku je psihologinja, so drugi otroci in presenečenja, je upanje. Na rojstni dan je tudi v bolnišnici lahko »vse – najlepše«. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Saška Rakef Strokovna sodelavka: dr. Ivana Kreft Hausmeister Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Nino de Gleria Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalec – Nik Škrlec Leo – Tosja Tomšič Lučka – Marli Piletič Medicinska sestra – Tjaša Železnik Zdravnik – Tomo Tomšič Psihologinja – Nina Valič Socialna delavka – Saša Pavček Pevka songov – Urša Kavčič Babica – Jerica Mrzel Dečki in deklice v bolnišnici – Lara Jurko, Mark Jurko, Luka Kolenc, Ana Tereza Perko, Tibor Jan Vidmar, Tisa Jan Vidmar Produkcija B-AIR LAB in Radio Slovenija Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2022 Radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


06.05.2023

Gal Kordič – Avtoportret

Zvočni avtoportret je davno v preteklosti odložena zamisel režiserke Ane Krauthaker, ki pa je v kontekstu aktualnega mednarodnega projekta B-AIR, katerega nosilec je Radio Slovenija in je namenjen raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka, vendarle dobil prostor in čas uresničitve. Režiserko, ki se je tokrat avtorsko umaknila v ozadje, da bi s tem za drugega obdržala prazen prostor notranjega ogledala, je namreč od nekdaj zanimala zaznava – ali je mogoče ujeti točko enačaja med lastno zaznavo in zunanjo resničnostjo oziroma kako prepoznati svojo, sicer precej izmuzljivo identiteto? V sodelovanju s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, ki vzgaja in celostno usposablja gibalno ovirane otroke in mladostnike, se je naposled na režiserkino zamisel odzvalo pet učencev višjih razredov osnovne šole, da bi raziskovali zvok, besede in govor v odnosu do sebe in svoje ustvarjalnosti. V polletnem procesu so Gal, Melani, Klara, Nail in Nika pripravili avtorska besedila ali scenarije in zanje poiskali najustreznejši zvočni oziroma besedilni izraz. Ob pomoči radijske ekipe ustvarjalcev, ob režiserki še avtor izvirne glasbe Rudi Pančur, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonje Strenar in dramski igralec Gregor Zorc, pa zarisali svoje obraze, selfije ali sebke v zvoku. Rezultat te poti vase so štiri zgodbe, tokrat zajete v samostojni premierni cikel, ki ga je, tudi z mislijo na pomen inkluzivnosti v sodobni družbi in zbliževanja različnih svetov ljudi za program zasnoval Klemen Markovčič. Gal Kordič nam v svojem avtoportretu skozi dve fantazijski zgodbi pripoveduje, da smo lahko kdor koli, kadar koli in kjer koli, če si le dovolimo. Biti vse drugo in vedeti, da si vse to TI, je neskončna zgodba čudežne dežele v nas. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Produkcija B-AIR, marec 2023 Zvočni avtoportret je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


23.04.2023

Saška Rakef: Slišati morje

Radijska igra za otroke vabi v družbo morskih bitij, s katerimi se potopimo v šumečo pesem morja in odkrivamo njegove brezmejne skrivnosti. Kdaj se hrup v morju pomiri in ali se ta, ki se iščeta, delfina dva, dva prijatelja, lahko spet najdeta? K odkrivanju skrivnosti, vtkane v valovanje morja, vabimo tako najmlajše kot njihove starše, babice, dedke in vse, ki ste radovedni in radi raziskujete. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Nina Kokelj Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtorica izvirne glasbe: Bojana Šaljić Podešva Strokovna sodelavka: Katarina Kompan Erzar Pripovedovalec – Aleš Valič Iglici – Lena Hribar, Anja Novak Moreni – Jožica Avbelj, Primož Pirnat Morski konjički – Lina Akif, Zvone Hribar, Blaž Šef Rak – Jernej Gašperin Morski klobuk – Brane Grubar Hobotnica – Vesna Jevnikar Sopranistka – Rebeka Pregelj Glasovi v morju – Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic, Ana Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2023 Radijska igra za otroke je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


17.11.2022

Polona Glavan: Vsiljivec

Na poti je nov otrok v družini. Veselijo se ga vsi, razen štirinajstletne Eve. Od začetnega razočaranja ob novici zgodba teče do na novo odkritih čustev prve ljubezni in prijaznega sprejetja novega družinskega člana. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Eva - Katarina Hiti Mama - Nataša Barbara Gračner Oče - Jožef Ropoša Babica - Ljerka Belak Dedek - Franc Markovčič Julija - Katja Kunej Učiteljica - Nina Valič Blaž, evin sošolec - Vitja Čretnik Gašper, gimnazijec - Edvin Dervišević Dr. Novak - Brane Grubar Gospa Novakova - Iva Zupančič Sošolka - Karin Hrovatin Sošolec - Matej Žan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2009 Traja: 30' 07''


13.11.2022

Saška Rakef, Bojana Šaljić Podešva: Morje

Po morju plava starodavna Riba Faronika, stara kot morje, v katerem plava, stara kot svet, ki ga skrbno čuva. Svet sožitja. Nekega dne pa – nekaj se zgodi, pesem morja se razleti, riba Faronika se splaši, zbeži. Nič več prav na svetu ni. Ta, ki se iščeta, ta se več ne najdeta. A pravijo, da ta, ki se iščeta, spet se srečata, ko najdemo skrivnosti, ki šumijo v morju in jih skupaj z njim zapojemo. Najmlajše in njihove starše, dedke, babice, vse, ki radi raziskujete, vabimo, da se skupaj zatopite v morje in prisluhnete, kako šumi njegova pesem. Naj bo poslušanje – igra, pozorna in nežna, saj pesem je krhka, a silna. Šumi. Šumiš. Šumi. Pesem. Polna skrivnosti. Avtorica zasnove in režiserka: Saška Rakef Dramaturginji: Katarina Kompan Erzar, Nina Kokelj Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtorica izvirne glasbe: Bojana Šaljić Podešva Pripovedovalka – Vesna Jevnikar Glasova v morju – Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2022 Radijska igra za dojenčke in malčke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


09.10.2022

Irena Pivka, Brane Zorman: Čebljanje

Igra je namenjena malčkom in njihovim odraslim spremljevalcem z željo, da jih ti s poslušanjem spodbudijo k tvorjenju prvih zlogov. Glasbena zgodba ob možnem skupnem zvočnem ustvarjanju živali, dreves in majhnih otrok govori o glasovnem ustvarjanju malčkov in malčic. Ob spoznavanju prvih zlogov ti večinoma zelo uživajo, zlasti v ustvarjanju glasu in glasbe, ki ob tem nastaja. Poetično izhodišče zgodbe pa je predpostavka, da morda otroci poznajo jezik živali in živali razumejo govorico majhnih otrok. Sicer pa igra predvsem spodbuja in krepi navezanost odraslega in otroka prek skupnega doživljanja umetniškega dela. Ko zapoje listje dreves in gozdna jasa postane koncertni oder, se srečamo v igri ... čebljajte z nami. Besedilo in zgodba: Irena Pivka Glasbena kompozicija: Brane Zorman Kuratorka in producentka: Saška Rakef Povezovalni vokal – Nada Vodušek Malček – Kiran Benjamin Rosenbluth Orlić Voditelja vokala malčka – Nina Rosenbluth Orlić, Brandon Rosenbluth Dojenčica in odrasla pevka: Naomi Uma Zorman Produkcija B-AIR LAB, Radio Slovenija, september 2022. Radijska igra za dojenčke in malčke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


11.09.2022

Tajda Lipicer, Alenja Pivko Kneževič: Glasbena kuhinja

"Ko žlica postane prvi instrument. In domača kuhinja koncertni oder." Radijska igra za dojenčke. Pred govorjenim, racionalnim jezikom, nastopi jezik intonacije, ritma, različnih registrov in melodije. Prav zvočna stimulacija, ki jo tvorijo glasba, besede, fonemi in zvok predmetov iz okolja, znatno vplivajo na otrokov zgodnji čustveni, kognitivni, socialni in motorični razvoj. Glasbena kuhinja je radijska igra za dojenčke in malčke med 6. in 18. mesecem starosti, ki s tematiziranjem zgodnjih ritualov otroka ob jedilni mizi kombinira realistične zvoke iz kuhinjskega okolja in elemente elektroakustične kompozicije v stimulativno glasbeno kompozicijo, ki jo povezuje besedilo v interpretaciji igralke Maje Kunšič. Ciljno občinstvo radijske igre so dojenčki in malčki v senzorično-motorični fazi, ki jo razvojna psihologija pozna kot obdobje otrokovega spoznavanja sveta prek dejavnosti, ki aktivirajo in stimulirajo čute. Pomembno vlogo igrajo pri tem starši ali skrbniki, ki so za malčka model interakcije z zunanjim svetom. Vabimo vas, da se ob pomoči grafične partiture, ki jo je mogoče najti na spletni strani, s svojimi malčki ob poslušanju radijskih valov spustite v igro. Da s petjem, igro predmetov, verbalnimi imitacijami, improvizacijo ali drugimi oblikami spontanega vključevanja domača kuhinja postane koncertni oder. In žlica prvi inštrument. Naj bo poslušanje igrivo, kreativno, odprto in naj bo uho okno v svet. Avtorica besedila in režiserka: Tajda Lipicer Skladateljica in avtorica izvirne glasbe: Alenja Pivko Kneževič Interpretinja besedila: Maja Kunšič Strokovne sodelavke: Saška Rakef, dr. Katarina Zadnik, dr. Katarina Habe, dr. Katarina Kompan Erzar Tonski mojster: Urban Gruden Zunanji sodelavec: Žiga Hren Produkcija: B-AIR LAB, Uredništvo igranega programa, Radio Slovenija Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022 Radijska igra za dojenčke in malčke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


Stran 1 od 8
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov