Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Pišecah, mali vasici v bližini Brežic poteka letos že 25 likovna kolonija Slovencev, ki živijo po svetu in v zamejstvu, ki jo prireja Združenje slovenska izseljenska matica. Umetniki, ki prihajajo iz zelo različnih držav, so nastanjeni v vili Silva Marija in letos ustvarjajo likovna dela na temo Dve domovini. O tem, kako se je rodila ideja o Likovni koloniji Slovencev, ki živijo po svetu, pripoveduje Monika Ivančič Faifar, kuratorka in likovna kritičarka, ki je strokovni vodja kolonije.
Profesorica doktorica Verica Trstenjak živi na Dunaju. Je doktorica pravnih znanosti, zaposlena kot profesorica za evropsko pravo na Dunaju, sicer pa je tudi zunanja znanstvena članica inštituta Max Planck v Luxemburgu. Njena zgodba je vsekakor zgodba o uspehu in pogledu na domovino, ki s kritičnega stališča pokaže na tisto, o čemur bi morali premišljevati bolj pri nas kot v tujini.
Bliža se konec šolskega leta, in tudi oddelki slovenskega dopolnilnega pouka v tujini ponekod počasi končujejo delo. V Švici tako ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo – letošnja bo jutri v Uitikonu. Zbrali se bodo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice, pričakujejo pa številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. Med drugimi bodo navzoči predstavniki z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi s slovenskega veleposlaništva v Švici. Sicer pa je nekaj več o letošnji prireditvi v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Zdravnik – urolog dr. Jose Juan Rožanec deluje v Buenos Airesu, rojen je v Argentini slovenskim staršem. S Slovenijo je tesno povezan in pogosto obišče domovino svojih prednikov. V Sloveniji se udeležuje strokovnih srečanj ali pa pripotuje zasebno. Lili Brunec je dr. Joseja Juana Rožanca povabila pred mikrofon med nedavno zdravniško konferenco v Ljubljani in v začetku pogovora se je ozrl k svojim slovenskim koreninam.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v okviru svojega obiska Kanade in ZDA v minulem tednu v ponedeljek, 6. junija v Vancouvru slovesno odprl prostore Konzulata RS na čelu s častno konzulko dr. Margaret Rudolf. Ob tem je nedvomno velikega pomena imenovanje nove častne konzulke, ki bo predstavljala povezavo med Vancouvrom, slovenskim veleposlaništvom v Ottawi in samo Slovenijo. Naslednjega dne, 7. junija, je odpotoval v ZDA ter pričel z vrsto obiskov slovenskih ustanov v okolici Chicaga. Včeraj, v četrtek 9. junija se je minister v okviru svojega gostovanja med rojaki v ZDA srečal s častno konzulko RS mag. Petro Mitchell, v Mariboru rojeno podjetnico, ki se je zavoljo svojih poslovnih uspehov prebila v najvišje poslovne in politične kroge v Pittsburghu, pred dobrima dvema letoma pa je bila imenovana za častno konzulko RS.
V argentinski prestolnici Buenos Aires poteka Mesec Slovenije, ki bo ob 25. obletnici neodvisnosti Slovenije in 200. obletnici Argentine z vrsto dogodkov zaznamoval zgodovinsko in kulturno vez med državama. Dogodek soorganizirata slovensko veleposlaništvo v Argentini in mestna vlada Buenos Airesa ob podpori številnih kulturnih institucij obeh držav. V središču mesta bodo odprli razstavo fotografij ‘Čutim Slovenijo, čutim 25’, predstavili glasbo slovenskih klasičnih skladateljev, pripravili Dneve slovenskega filma ter predstavitev slovenskega turizma in kulinarike.
Združenje dramskih umetnikov Srbije je nagrado Bojan Stupica za leto 2015 prisodilo slovenskemu režiserju Tomiju Janežiču za režijo Opere za tri groše Bertolda Brechta in Kurta Weilla. Najpomembnejšo nagrado za gledališko režijo so mu izročili prejšnji teden v prostorih združenja.
V soboto, 4.junija je bil velik dan za Slovence v Egiptu. Slovensko društvo Snežinka je končno dobilo registracijo društva in to proslavilo z srečanjem svojih članov. Ob prisotnosti celotnega veleposlaništva Republike Slovenije so se člani zahvalili predsednici Salwi Hegazi za njeno požrtvovalno delo. Društvo izvaja pouk slovenskega jezika, mladi člani pa so pričeli izdajati novice.
868 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Pišecah, mali vasici v bližini Brežic poteka letos že 25 likovna kolonija Slovencev, ki živijo po svetu in v zamejstvu, ki jo prireja Združenje slovenska izseljenska matica. Umetniki, ki prihajajo iz zelo različnih držav, so nastanjeni v vili Silva Marija in letos ustvarjajo likovna dela na temo Dve domovini. O tem, kako se je rodila ideja o Likovni koloniji Slovencev, ki živijo po svetu, pripoveduje Monika Ivančič Faifar, kuratorka in likovna kritičarka, ki je strokovni vodja kolonije.
Profesorica doktorica Verica Trstenjak živi na Dunaju. Je doktorica pravnih znanosti, zaposlena kot profesorica za evropsko pravo na Dunaju, sicer pa je tudi zunanja znanstvena članica inštituta Max Planck v Luxemburgu. Njena zgodba je vsekakor zgodba o uspehu in pogledu na domovino, ki s kritičnega stališča pokaže na tisto, o čemur bi morali premišljevati bolj pri nas kot v tujini.
Bliža se konec šolskega leta, in tudi oddelki slovenskega dopolnilnega pouka v tujini ponekod počasi končujejo delo. V Švici tako ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo – letošnja bo jutri v Uitikonu. Zbrali se bodo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice, pričakujejo pa številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. Med drugimi bodo navzoči predstavniki z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi s slovenskega veleposlaništva v Švici. Sicer pa je nekaj več o letošnji prireditvi v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Zdravnik – urolog dr. Jose Juan Rožanec deluje v Buenos Airesu, rojen je v Argentini slovenskim staršem. S Slovenijo je tesno povezan in pogosto obišče domovino svojih prednikov. V Sloveniji se udeležuje strokovnih srečanj ali pa pripotuje zasebno. Lili Brunec je dr. Joseja Juana Rožanca povabila pred mikrofon med nedavno zdravniško konferenco v Ljubljani in v začetku pogovora se je ozrl k svojim slovenskim koreninam.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v okviru svojega obiska Kanade in ZDA v minulem tednu v ponedeljek, 6. junija v Vancouvru slovesno odprl prostore Konzulata RS na čelu s častno konzulko dr. Margaret Rudolf. Ob tem je nedvomno velikega pomena imenovanje nove častne konzulke, ki bo predstavljala povezavo med Vancouvrom, slovenskim veleposlaništvom v Ottawi in samo Slovenijo. Naslednjega dne, 7. junija, je odpotoval v ZDA ter pričel z vrsto obiskov slovenskih ustanov v okolici Chicaga. Včeraj, v četrtek 9. junija se je minister v okviru svojega gostovanja med rojaki v ZDA srečal s častno konzulko RS mag. Petro Mitchell, v Mariboru rojeno podjetnico, ki se je zavoljo svojih poslovnih uspehov prebila v najvišje poslovne in politične kroge v Pittsburghu, pred dobrima dvema letoma pa je bila imenovana za častno konzulko RS.
V argentinski prestolnici Buenos Aires poteka Mesec Slovenije, ki bo ob 25. obletnici neodvisnosti Slovenije in 200. obletnici Argentine z vrsto dogodkov zaznamoval zgodovinsko in kulturno vez med državama. Dogodek soorganizirata slovensko veleposlaništvo v Argentini in mestna vlada Buenos Airesa ob podpori številnih kulturnih institucij obeh držav. V središču mesta bodo odprli razstavo fotografij ‘Čutim Slovenijo, čutim 25’, predstavili glasbo slovenskih klasičnih skladateljev, pripravili Dneve slovenskega filma ter predstavitev slovenskega turizma in kulinarike.
Združenje dramskih umetnikov Srbije je nagrado Bojan Stupica za leto 2015 prisodilo slovenskemu režiserju Tomiju Janežiču za režijo Opere za tri groše Bertolda Brechta in Kurta Weilla. Najpomembnejšo nagrado za gledališko režijo so mu izročili prejšnji teden v prostorih združenja.
V soboto, 4.junija je bil velik dan za Slovence v Egiptu. Slovensko društvo Snežinka je končno dobilo registracijo društva in to proslavilo z srečanjem svojih članov. Ob prisotnosti celotnega veleposlaništva Republike Slovenije so se člani zahvalili predsednici Salwi Hegazi za njeno požrtvovalno delo. Društvo izvaja pouk slovenskega jezika, mladi člani pa so pričeli izdajati novice.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov