Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Pišecah, mali vasici v bližini Brežic poteka letos že 25 likovna kolonija Slovencev, ki živijo po svetu in v zamejstvu, ki jo prireja Združenje slovenska izseljenska matica. Umetniki, ki prihajajo iz zelo različnih držav, so nastanjeni v vili Silva Marija in letos ustvarjajo likovna dela na temo Dve domovini. O tem, kako se je rodila ideja o Likovni koloniji Slovencev, ki živijo po svetu, pripoveduje Monika Ivančič Faifar, kuratorka in likovna kritičarka, ki je strokovni vodja kolonije.
Profesorica doktorica Verica Trstenjak živi na Dunaju. Je doktorica pravnih znanosti, zaposlena kot profesorica za evropsko pravo na Dunaju, sicer pa je tudi zunanja znanstvena članica inštituta Max Planck v Luxemburgu. Njena zgodba je vsekakor zgodba o uspehu in pogledu na domovino, ki s kritičnega stališča pokaže na tisto, o čemur bi morali premišljevati bolj pri nas kot v tujini.
Bliža se konec šolskega leta, in tudi oddelki slovenskega dopolnilnega pouka v tujini ponekod počasi končujejo delo. V Švici tako ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo – letošnja bo jutri v Uitikonu. Zbrali se bodo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice, pričakujejo pa številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. Med drugimi bodo navzoči predstavniki z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi s slovenskega veleposlaništva v Švici. Sicer pa je nekaj več o letošnji prireditvi v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Zdravnik – urolog dr. Jose Juan Rožanec deluje v Buenos Airesu, rojen je v Argentini slovenskim staršem. S Slovenijo je tesno povezan in pogosto obišče domovino svojih prednikov. V Sloveniji se udeležuje strokovnih srečanj ali pa pripotuje zasebno. Lili Brunec je dr. Joseja Juana Rožanca povabila pred mikrofon med nedavno zdravniško konferenco v Ljubljani in v začetku pogovora se je ozrl k svojim slovenskim koreninam.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v okviru svojega obiska Kanade in ZDA v minulem tednu v ponedeljek, 6. junija v Vancouvru slovesno odprl prostore Konzulata RS na čelu s častno konzulko dr. Margaret Rudolf. Ob tem je nedvomno velikega pomena imenovanje nove častne konzulke, ki bo predstavljala povezavo med Vancouvrom, slovenskim veleposlaništvom v Ottawi in samo Slovenijo. Naslednjega dne, 7. junija, je odpotoval v ZDA ter pričel z vrsto obiskov slovenskih ustanov v okolici Chicaga. Včeraj, v četrtek 9. junija se je minister v okviru svojega gostovanja med rojaki v ZDA srečal s častno konzulko RS mag. Petro Mitchell, v Mariboru rojeno podjetnico, ki se je zavoljo svojih poslovnih uspehov prebila v najvišje poslovne in politične kroge v Pittsburghu, pred dobrima dvema letoma pa je bila imenovana za častno konzulko RS.
V argentinski prestolnici Buenos Aires poteka Mesec Slovenije, ki bo ob 25. obletnici neodvisnosti Slovenije in 200. obletnici Argentine z vrsto dogodkov zaznamoval zgodovinsko in kulturno vez med državama. Dogodek soorganizirata slovensko veleposlaništvo v Argentini in mestna vlada Buenos Airesa ob podpori številnih kulturnih institucij obeh držav. V središču mesta bodo odprli razstavo fotografij ‘Čutim Slovenijo, čutim 25’, predstavili glasbo slovenskih klasičnih skladateljev, pripravili Dneve slovenskega filma ter predstavitev slovenskega turizma in kulinarike.
Združenje dramskih umetnikov Srbije je nagrado Bojan Stupica za leto 2015 prisodilo slovenskemu režiserju Tomiju Janežiču za režijo Opere za tri groše Bertolda Brechta in Kurta Weilla. Najpomembnejšo nagrado za gledališko režijo so mu izročili prejšnji teden v prostorih združenja.
V soboto, 4.junija je bil velik dan za Slovence v Egiptu. Slovensko društvo Snežinka je končno dobilo registracijo društva in to proslavilo z srečanjem svojih članov. Ob prisotnosti celotnega veleposlaništva Republike Slovenije so se člani zahvalili predsednici Salwi Hegazi za njeno požrtvovalno delo. Društvo izvaja pouk slovenskega jezika, mladi člani pa so pričeli izdajati novice.
868 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Pišecah, mali vasici v bližini Brežic poteka letos že 25 likovna kolonija Slovencev, ki živijo po svetu in v zamejstvu, ki jo prireja Združenje slovenska izseljenska matica. Umetniki, ki prihajajo iz zelo različnih držav, so nastanjeni v vili Silva Marija in letos ustvarjajo likovna dela na temo Dve domovini. O tem, kako se je rodila ideja o Likovni koloniji Slovencev, ki živijo po svetu, pripoveduje Monika Ivančič Faifar, kuratorka in likovna kritičarka, ki je strokovni vodja kolonije.
Profesorica doktorica Verica Trstenjak živi na Dunaju. Je doktorica pravnih znanosti, zaposlena kot profesorica za evropsko pravo na Dunaju, sicer pa je tudi zunanja znanstvena članica inštituta Max Planck v Luxemburgu. Njena zgodba je vsekakor zgodba o uspehu in pogledu na domovino, ki s kritičnega stališča pokaže na tisto, o čemur bi morali premišljevati bolj pri nas kot v tujini.
Bliža se konec šolskega leta, in tudi oddelki slovenskega dopolnilnega pouka v tujini ponekod počasi končujejo delo. V Švici tako ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo – letošnja bo jutri v Uitikonu. Zbrali se bodo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice, pričakujejo pa številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. Med drugimi bodo navzoči predstavniki z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi s slovenskega veleposlaništva v Švici. Sicer pa je nekaj več o letošnji prireditvi v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Zdravnik – urolog dr. Jose Juan Rožanec deluje v Buenos Airesu, rojen je v Argentini slovenskim staršem. S Slovenijo je tesno povezan in pogosto obišče domovino svojih prednikov. V Sloveniji se udeležuje strokovnih srečanj ali pa pripotuje zasebno. Lili Brunec je dr. Joseja Juana Rožanca povabila pred mikrofon med nedavno zdravniško konferenco v Ljubljani in v začetku pogovora se je ozrl k svojim slovenskim koreninam.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v okviru svojega obiska Kanade in ZDA v minulem tednu v ponedeljek, 6. junija v Vancouvru slovesno odprl prostore Konzulata RS na čelu s častno konzulko dr. Margaret Rudolf. Ob tem je nedvomno velikega pomena imenovanje nove častne konzulke, ki bo predstavljala povezavo med Vancouvrom, slovenskim veleposlaništvom v Ottawi in samo Slovenijo. Naslednjega dne, 7. junija, je odpotoval v ZDA ter pričel z vrsto obiskov slovenskih ustanov v okolici Chicaga. Včeraj, v četrtek 9. junija se je minister v okviru svojega gostovanja med rojaki v ZDA srečal s častno konzulko RS mag. Petro Mitchell, v Mariboru rojeno podjetnico, ki se je zavoljo svojih poslovnih uspehov prebila v najvišje poslovne in politične kroge v Pittsburghu, pred dobrima dvema letoma pa je bila imenovana za častno konzulko RS.
V argentinski prestolnici Buenos Aires poteka Mesec Slovenije, ki bo ob 25. obletnici neodvisnosti Slovenije in 200. obletnici Argentine z vrsto dogodkov zaznamoval zgodovinsko in kulturno vez med državama. Dogodek soorganizirata slovensko veleposlaništvo v Argentini in mestna vlada Buenos Airesa ob podpori številnih kulturnih institucij obeh držav. V središču mesta bodo odprli razstavo fotografij ‘Čutim Slovenijo, čutim 25’, predstavili glasbo slovenskih klasičnih skladateljev, pripravili Dneve slovenskega filma ter predstavitev slovenskega turizma in kulinarike.
Združenje dramskih umetnikov Srbije je nagrado Bojan Stupica za leto 2015 prisodilo slovenskemu režiserju Tomiju Janežiču za režijo Opere za tri groše Bertolda Brechta in Kurta Weilla. Najpomembnejšo nagrado za gledališko režijo so mu izročili prejšnji teden v prostorih združenja.
V soboto, 4.junija je bil velik dan za Slovence v Egiptu. Slovensko društvo Snežinka je končno dobilo registracijo društva in to proslavilo z srečanjem svojih članov. Ob prisotnosti celotnega veleposlaništva Republike Slovenije so se člani zahvalili predsednici Salwi Hegazi za njeno požrtvovalno delo. Društvo izvaja pouk slovenskega jezika, mladi člani pa so pričeli izdajati novice.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov