Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Pišecah, mali vasici v bližini Brežic poteka letos že 25 likovna kolonija Slovencev, ki živijo po svetu in v zamejstvu, ki jo prireja Združenje slovenska izseljenska matica. Umetniki, ki prihajajo iz zelo različnih držav, so nastanjeni v vili Silva Marija in letos ustvarjajo likovna dela na temo Dve domovini. O tem, kako se je rodila ideja o Likovni koloniji Slovencev, ki živijo po svetu, pripoveduje Monika Ivančič Faifar, kuratorka in likovna kritičarka, ki je strokovni vodja kolonije.
Profesorica doktorica Verica Trstenjak živi na Dunaju. Je doktorica pravnih znanosti, zaposlena kot profesorica za evropsko pravo na Dunaju, sicer pa je tudi zunanja znanstvena članica inštituta Max Planck v Luxemburgu. Njena zgodba je vsekakor zgodba o uspehu in pogledu na domovino, ki s kritičnega stališča pokaže na tisto, o čemur bi morali premišljevati bolj pri nas kot v tujini.
Bliža se konec šolskega leta, in tudi oddelki slovenskega dopolnilnega pouka v tujini ponekod počasi končujejo delo. V Švici tako ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo – letošnja bo jutri v Uitikonu. Zbrali se bodo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice, pričakujejo pa številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. Med drugimi bodo navzoči predstavniki z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi s slovenskega veleposlaništva v Švici. Sicer pa je nekaj več o letošnji prireditvi v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Zdravnik – urolog dr. Jose Juan Rožanec deluje v Buenos Airesu, rojen je v Argentini slovenskim staršem. S Slovenijo je tesno povezan in pogosto obišče domovino svojih prednikov. V Sloveniji se udeležuje strokovnih srečanj ali pa pripotuje zasebno. Lili Brunec je dr. Joseja Juana Rožanca povabila pred mikrofon med nedavno zdravniško konferenco v Ljubljani in v začetku pogovora se je ozrl k svojim slovenskim koreninam.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v okviru svojega obiska Kanade in ZDA v minulem tednu v ponedeljek, 6. junija v Vancouvru slovesno odprl prostore Konzulata RS na čelu s častno konzulko dr. Margaret Rudolf. Ob tem je nedvomno velikega pomena imenovanje nove častne konzulke, ki bo predstavljala povezavo med Vancouvrom, slovenskim veleposlaništvom v Ottawi in samo Slovenijo. Naslednjega dne, 7. junija, je odpotoval v ZDA ter pričel z vrsto obiskov slovenskih ustanov v okolici Chicaga. Včeraj, v četrtek 9. junija se je minister v okviru svojega gostovanja med rojaki v ZDA srečal s častno konzulko RS mag. Petro Mitchell, v Mariboru rojeno podjetnico, ki se je zavoljo svojih poslovnih uspehov prebila v najvišje poslovne in politične kroge v Pittsburghu, pred dobrima dvema letoma pa je bila imenovana za častno konzulko RS.
V argentinski prestolnici Buenos Aires poteka Mesec Slovenije, ki bo ob 25. obletnici neodvisnosti Slovenije in 200. obletnici Argentine z vrsto dogodkov zaznamoval zgodovinsko in kulturno vez med državama. Dogodek soorganizirata slovensko veleposlaništvo v Argentini in mestna vlada Buenos Airesa ob podpori številnih kulturnih institucij obeh držav. V središču mesta bodo odprli razstavo fotografij ‘Čutim Slovenijo, čutim 25’, predstavili glasbo slovenskih klasičnih skladateljev, pripravili Dneve slovenskega filma ter predstavitev slovenskega turizma in kulinarike.
Združenje dramskih umetnikov Srbije je nagrado Bojan Stupica za leto 2015 prisodilo slovenskemu režiserju Tomiju Janežiču za režijo Opere za tri groše Bertolda Brechta in Kurta Weilla. Najpomembnejšo nagrado za gledališko režijo so mu izročili prejšnji teden v prostorih združenja.
V soboto, 4.junija je bil velik dan za Slovence v Egiptu. Slovensko društvo Snežinka je končno dobilo registracijo društva in to proslavilo z srečanjem svojih članov. Ob prisotnosti celotnega veleposlaništva Republike Slovenije so se člani zahvalili predsednici Salwi Hegazi za njeno požrtvovalno delo. Društvo izvaja pouk slovenskega jezika, mladi člani pa so pričeli izdajati novice.
868 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Pišecah, mali vasici v bližini Brežic poteka letos že 25 likovna kolonija Slovencev, ki živijo po svetu in v zamejstvu, ki jo prireja Združenje slovenska izseljenska matica. Umetniki, ki prihajajo iz zelo različnih držav, so nastanjeni v vili Silva Marija in letos ustvarjajo likovna dela na temo Dve domovini. O tem, kako se je rodila ideja o Likovni koloniji Slovencev, ki živijo po svetu, pripoveduje Monika Ivančič Faifar, kuratorka in likovna kritičarka, ki je strokovni vodja kolonije.
Profesorica doktorica Verica Trstenjak živi na Dunaju. Je doktorica pravnih znanosti, zaposlena kot profesorica za evropsko pravo na Dunaju, sicer pa je tudi zunanja znanstvena članica inštituta Max Planck v Luxemburgu. Njena zgodba je vsekakor zgodba o uspehu in pogledu na domovino, ki s kritičnega stališča pokaže na tisto, o čemur bi morali premišljevati bolj pri nas kot v tujini.
Bliža se konec šolskega leta, in tudi oddelki slovenskega dopolnilnega pouka v tujini ponekod počasi končujejo delo. V Švici tako ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo – letošnja bo jutri v Uitikonu. Zbrali se bodo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice, pričakujejo pa številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. Med drugimi bodo navzoči predstavniki z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi s slovenskega veleposlaništva v Švici. Sicer pa je nekaj več o letošnji prireditvi v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Zdravnik – urolog dr. Jose Juan Rožanec deluje v Buenos Airesu, rojen je v Argentini slovenskim staršem. S Slovenijo je tesno povezan in pogosto obišče domovino svojih prednikov. V Sloveniji se udeležuje strokovnih srečanj ali pa pripotuje zasebno. Lili Brunec je dr. Joseja Juana Rožanca povabila pred mikrofon med nedavno zdravniško konferenco v Ljubljani in v začetku pogovora se je ozrl k svojim slovenskim koreninam.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v okviru svojega obiska Kanade in ZDA v minulem tednu v ponedeljek, 6. junija v Vancouvru slovesno odprl prostore Konzulata RS na čelu s častno konzulko dr. Margaret Rudolf. Ob tem je nedvomno velikega pomena imenovanje nove častne konzulke, ki bo predstavljala povezavo med Vancouvrom, slovenskim veleposlaništvom v Ottawi in samo Slovenijo. Naslednjega dne, 7. junija, je odpotoval v ZDA ter pričel z vrsto obiskov slovenskih ustanov v okolici Chicaga. Včeraj, v četrtek 9. junija se je minister v okviru svojega gostovanja med rojaki v ZDA srečal s častno konzulko RS mag. Petro Mitchell, v Mariboru rojeno podjetnico, ki se je zavoljo svojih poslovnih uspehov prebila v najvišje poslovne in politične kroge v Pittsburghu, pred dobrima dvema letoma pa je bila imenovana za častno konzulko RS.
V argentinski prestolnici Buenos Aires poteka Mesec Slovenije, ki bo ob 25. obletnici neodvisnosti Slovenije in 200. obletnici Argentine z vrsto dogodkov zaznamoval zgodovinsko in kulturno vez med državama. Dogodek soorganizirata slovensko veleposlaništvo v Argentini in mestna vlada Buenos Airesa ob podpori številnih kulturnih institucij obeh držav. V središču mesta bodo odprli razstavo fotografij ‘Čutim Slovenijo, čutim 25’, predstavili glasbo slovenskih klasičnih skladateljev, pripravili Dneve slovenskega filma ter predstavitev slovenskega turizma in kulinarike.
Združenje dramskih umetnikov Srbije je nagrado Bojan Stupica za leto 2015 prisodilo slovenskemu režiserju Tomiju Janežiču za režijo Opere za tri groše Bertolda Brechta in Kurta Weilla. Najpomembnejšo nagrado za gledališko režijo so mu izročili prejšnji teden v prostorih združenja.
V soboto, 4.junija je bil velik dan za Slovence v Egiptu. Slovensko društvo Snežinka je končno dobilo registracijo društva in to proslavilo z srečanjem svojih članov. Ob prisotnosti celotnega veleposlaništva Republike Slovenije so se člani zahvalili predsednici Salwi Hegazi za njeno požrtvovalno delo. Društvo izvaja pouk slovenskega jezika, mladi člani pa so pričeli izdajati novice.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov