Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Skladateljica iz Haaga in dirigentka iz New Yorka v oddaji Slovencem po svetu
Oddaja je tokrat z glasbo prepletena še nekoliko bolj kot običajno. Izboru glasbe urednika Janeta Webra smo dodali še dve gostji iz glasbenega sveta – dirigentko Karen Kamenšek in skladateljico Petro Strahovnik. Obe je glasba pripeljala daleč in obema glasba pomeni veliko več od notnega zapisa. Tretji gost oddaje Slovencem po svetu je Marko Porenta, ki za našo oddajo poroča o politični krizi in srečanju s slovenskim veleposlanikom v Italiji na Malti.
Malteška policija je v torek v okviru preiskave umora preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie priprla Keitha Schembrija, desno roko malteškega premierja. Po aretaciji so protestniki pred parlamentom zahtevali odstop premierja Muscata. Glavni osumljenec v primeru umora novinarke, vplivni poslovnež Yorgen Fenech, je namreč preiskovalcem v ponedeljek povedal, da je Schembri “oseba interesa” v preiskavi. Keith Schembri je v torek odstopil s položaja, nato pa ga je policija aretirala. V sredo je po navedbah policijskih virov potekal drugi dan zaslišanj, vendar niti policija niti Schembrijev odvetnik niso podali nobenih izjav. Mi pa smo poklicali na Malto Marka Porento, ki je takole povzel dogajanje, ki je pretreslo Malto.
Pred dvema letoma je Karen Kamenšek za dirigentski debut v Angleški nacionalni operi prejela prestižno nagrado Laurencea Olivierja, najvišje priznanje za odrsko ustvarjanje v Veliki Britaniji. Nagrado je nekdanja umetniška vodja Opere SNG Maribor prejela v kategoriji najboljših novih opernih produkcij. 8. novembra je Karen Kamenšek dirigirala še v Metropolitanski operi v New Yorku. Ta prestižni debut je samo eden od pomembnih mejnikov te ugledne dirigentke v letošnji sezoni in njeni bogati karieri. Je namreč tudi edina dirigentka v Metropolitanski operi v sezoni 2019/20. S Karen Kamenšek se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
Petra Strahovnik je slovenska skladateljica, ki že osem let z družino živi v Haagu na Nizozemskem. Kljub temu, da je šele dodobra zakorakala v četrto desetletje svojega življenja, je za njo že ogromno izkušenj in ustvarjalnih uspehov. Letos je s svojo skladbo Prana v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija poskrbela za zgodovinski uspeh z zmago na 66. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. O navdihih, nizozemskih ravnicah, multikulturnosti in zvočni ustvarjalnosti, za katero je še kako potrebna tudi tišina, pa seveda tudi prepletanju dveh dežel v njenem življenju, se je s Petro Strahovnik pogovarjala Mojca Delač. Najprej sta se ustavili pri mesecu, ki se izteka.
Še nekaj kratkih novic:
S Svetovnega slovenskega kongresa so sporočili, da se je 21. novembra poslovil izjemen Slovenec, znanstvenik in venetolog – prof. dr. Anton Mavretič. Rodil se je 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Jeseni 1957 je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, ZDA, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Zaposlil se je na Massachusetts Institute of Technology (MIT), najboljši tehnični univerzi na svetu, kjer je deloval na fakulteti za fiziko in v centru za raziskave vesolja. Kasneje je služboval še na univerzi Harvard in nato še 15 let na univerzi v Bostonu kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kasneje pa je deloval kot svetovalec pri različnih elektronskih podjetjih. Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za različna vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Več kot šestdeset let je živel v ZDA, vendar se je redno vračal domov v Boldraž v Beli krajini.
Jean-Pierre Kobal iz Montreala, ki ima slovenske korenine po očetu in poje v pevskem zboru z imenom ”Choeur de l’Art Neuf” nam je sporočil, da bodo 30. novembra in 1. decembra v cerkvi St-Pierre Apôtre na jugovzhodu Montreala zapeli tri skladbe slovenskega skladatelja Andreja Makorja:
Pesem ”Prav Po Prstih” obstaja v dveh različicah, dodaja: v slovenščini in angleščini. Z veseljem sporoča, da jo bodo zapeli v slovenščini, saj mu je uspelo njegov pevski zbor prepričati v učenje slovenske izgovorjave. Ustvarjalci oddaje čestitamo za to odločitev in upamo, da bo v Montrealu na njihovem koncertu veliko obiskovalcev.
Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine učencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Izbrali smo znane pravljice: tisto o rokavički, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih čarobnih škarjicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih običajih. Vsi učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na neformalno srečanje Slovencev in prijateljev pred Božičem in ob koncu leta 2019. Srečanje bo 11. decembra od 19. ure naprej v Restavraciji in pivnici Praškega muzeja piva. Prijave zbira Iztok Toplak po elektronski pošti na naslov iztok@toplak.cz.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Skladateljica iz Haaga in dirigentka iz New Yorka v oddaji Slovencem po svetu
Oddaja je tokrat z glasbo prepletena še nekoliko bolj kot običajno. Izboru glasbe urednika Janeta Webra smo dodali še dve gostji iz glasbenega sveta – dirigentko Karen Kamenšek in skladateljico Petro Strahovnik. Obe je glasba pripeljala daleč in obema glasba pomeni veliko več od notnega zapisa. Tretji gost oddaje Slovencem po svetu je Marko Porenta, ki za našo oddajo poroča o politični krizi in srečanju s slovenskim veleposlanikom v Italiji na Malti.
Malteška policija je v torek v okviru preiskave umora preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie priprla Keitha Schembrija, desno roko malteškega premierja. Po aretaciji so protestniki pred parlamentom zahtevali odstop premierja Muscata. Glavni osumljenec v primeru umora novinarke, vplivni poslovnež Yorgen Fenech, je namreč preiskovalcem v ponedeljek povedal, da je Schembri “oseba interesa” v preiskavi. Keith Schembri je v torek odstopil s položaja, nato pa ga je policija aretirala. V sredo je po navedbah policijskih virov potekal drugi dan zaslišanj, vendar niti policija niti Schembrijev odvetnik niso podali nobenih izjav. Mi pa smo poklicali na Malto Marka Porento, ki je takole povzel dogajanje, ki je pretreslo Malto.
Pred dvema letoma je Karen Kamenšek za dirigentski debut v Angleški nacionalni operi prejela prestižno nagrado Laurencea Olivierja, najvišje priznanje za odrsko ustvarjanje v Veliki Britaniji. Nagrado je nekdanja umetniška vodja Opere SNG Maribor prejela v kategoriji najboljših novih opernih produkcij. 8. novembra je Karen Kamenšek dirigirala še v Metropolitanski operi v New Yorku. Ta prestižni debut je samo eden od pomembnih mejnikov te ugledne dirigentke v letošnji sezoni in njeni bogati karieri. Je namreč tudi edina dirigentka v Metropolitanski operi v sezoni 2019/20. S Karen Kamenšek se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
Petra Strahovnik je slovenska skladateljica, ki že osem let z družino živi v Haagu na Nizozemskem. Kljub temu, da je šele dodobra zakorakala v četrto desetletje svojega življenja, je za njo že ogromno izkušenj in ustvarjalnih uspehov. Letos je s svojo skladbo Prana v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija poskrbela za zgodovinski uspeh z zmago na 66. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. O navdihih, nizozemskih ravnicah, multikulturnosti in zvočni ustvarjalnosti, za katero je še kako potrebna tudi tišina, pa seveda tudi prepletanju dveh dežel v njenem življenju, se je s Petro Strahovnik pogovarjala Mojca Delač. Najprej sta se ustavili pri mesecu, ki se izteka.
Še nekaj kratkih novic:
S Svetovnega slovenskega kongresa so sporočili, da se je 21. novembra poslovil izjemen Slovenec, znanstvenik in venetolog – prof. dr. Anton Mavretič. Rodil se je 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Jeseni 1957 je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, ZDA, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Zaposlil se je na Massachusetts Institute of Technology (MIT), najboljši tehnični univerzi na svetu, kjer je deloval na fakulteti za fiziko in v centru za raziskave vesolja. Kasneje je služboval še na univerzi Harvard in nato še 15 let na univerzi v Bostonu kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kasneje pa je deloval kot svetovalec pri različnih elektronskih podjetjih. Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za različna vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Več kot šestdeset let je živel v ZDA, vendar se je redno vračal domov v Boldraž v Beli krajini.
Jean-Pierre Kobal iz Montreala, ki ima slovenske korenine po očetu in poje v pevskem zboru z imenom ”Choeur de l’Art Neuf” nam je sporočil, da bodo 30. novembra in 1. decembra v cerkvi St-Pierre Apôtre na jugovzhodu Montreala zapeli tri skladbe slovenskega skladatelja Andreja Makorja:
Pesem ”Prav Po Prstih” obstaja v dveh različicah, dodaja: v slovenščini in angleščini. Z veseljem sporoča, da jo bodo zapeli v slovenščini, saj mu je uspelo njegov pevski zbor prepričati v učenje slovenske izgovorjave. Ustvarjalci oddaje čestitamo za to odločitev in upamo, da bo v Montrealu na njihovem koncertu veliko obiskovalcev.
Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine učencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Izbrali smo znane pravljice: tisto o rokavički, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih čarobnih škarjicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih običajih. Vsi učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na neformalno srečanje Slovencev in prijateljev pred Božičem in ob koncu leta 2019. Srečanje bo 11. decembra od 19. ure naprej v Restavraciji in pivnici Praškega muzeja piva. Prijave zbira Iztok Toplak po elektronski pošti na naslov iztok@toplak.cz.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov