Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik, etnomuzikolog, vodja Glasbenonarodopisnega inštituta in umetniški vodja slovenskega okteta. Kdo združuje vse te vloge v eni osebi?
To je znameniti dr. Valens Vodušek.
V oddaji predstavljamo dr. Valensa Voduška (1912–1989), ki je bil po svoji osnovni izobrazbi pravnik, a ga je ljubezen do glasbe (in to vseh zvrsti) že zelo zgodaj zapeljala v raziskovanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve. Kar 27 let je vodil Glasbenonarodopisni inštitut, ki se je v njegovih časih najprej imenoval Folklorni inštitut, potem pa Sekcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU. V njegovem času je inštitut pridobil veljavo raziskovalne ustanove, tudi s tem, da je v delo uvedel terenska snemanja in priskrbel potrebno tehnično opremo.
Pravniško natančen etnomuzikolog se je temeljito poglabljal v strukturo ljudske pesmi in glasbe, to so občudovali in z zanimanjem poslušali številni znanstveniki v tujini. Imel je izjemen spomin, a svoje ideje je le redko spravil na papir in to je za vse nas velika škoda. Vso njegovo zapuščino v pisni obliki sta v knjigi Etnomuzikološki članki in razprave združila dr. Marko Terseglav in mag. Robert Vrčon.
V oddaji spoznamo njegovo delo in življenje s pomočjo dveh sogovornikov, njegovih nekdanjih sodelavcev: g. Mirka Ramovša in dr. Marka Terseglava.
323 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Pravnik, etnomuzikolog, vodja Glasbenonarodopisnega inštituta in umetniški vodja slovenskega okteta. Kdo združuje vse te vloge v eni osebi?
To je znameniti dr. Valens Vodušek.
V oddaji predstavljamo dr. Valensa Voduška (1912–1989), ki je bil po svoji osnovni izobrazbi pravnik, a ga je ljubezen do glasbe (in to vseh zvrsti) že zelo zgodaj zapeljala v raziskovanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve. Kar 27 let je vodil Glasbenonarodopisni inštitut, ki se je v njegovih časih najprej imenoval Folklorni inštitut, potem pa Sekcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU. V njegovem času je inštitut pridobil veljavo raziskovalne ustanove, tudi s tem, da je v delo uvedel terenska snemanja in priskrbel potrebno tehnično opremo.
Pravniško natančen etnomuzikolog se je temeljito poglabljal v strukturo ljudske pesmi in glasbe, to so občudovali in z zanimanjem poslušali številni znanstveniki v tujini. Imel je izjemen spomin, a svoje ideje je le redko spravil na papir in to je za vse nas velika škoda. Vso njegovo zapuščino v pisni obliki sta v knjigi Etnomuzikološki članki in razprave združila dr. Marko Terseglav in mag. Robert Vrčon.
V oddaji spoznamo njegovo delo in življenje s pomočjo dveh sogovornikov, njegovih nekdanjih sodelavcev: g. Mirka Ramovša in dr. Marka Terseglava.
Bruno Ravnikar je v letu 2020, ko smo posneli to oddajo, slavil svoj 90. rojstni dan. Doktor fizike, univerzitetni profesor in specialist na področju akustike, ob tem pa dolgoletni član − plesalec in vodja plesnih skupin, Folklorne skupine Tineta Rožanca in Folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki jo je tudi ustanovil, utemeljitelj kinetografije ljudskih plesov, predavatelj in terenski raziskovalec, koreograf in pisec glasbenih priredb, ustanovni član mednarodnega združenja folklornih festivalov CIOFF ter prejemnik številnih nagrad in naslovov. Junija letos se je poslovil, zato mu namenjamo ponovitev portretne oddaje. Bil je osebnost jasnih, prodornih misli in širokega razgleda. Tam, kjer se je ustavila misel dr. Ravnikarja ali je našel novo področje zanimanja, je vedno nastalo kaj novega. V oddaji nam igrajo in pojejo člani in članice Folklorne skupine Emona iz Ljubljane in Metliške folklorne skupine Ivan Navratil.
Zapisovati, zapisovati in še enkrat zapisovati. Ohraniti kulturni zaklad slovenstva na avstrijskem Koroškem in ga s tem vrniti skupnosti v nadaljnjo rabo. To je delovno vodilo letošnjega Štrekljevega nagrajenca, Nužeja Tolmaierja, čigar življenje in delo predstavljamo v oddaji. Štrekljevo nagrado za izreden dosežek ali življenjsko delo na področju zbiranja ter ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi vsako leto podeljuje občina Komen. Letos je ta šla v roke neutrudnemu kulturniku slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem – Nužeju Tolmaierju. Nužej s svojim izrazito večplastnim udejstvovanjem v kulturni in narodopisni dejavnosti danes med koroškimi Slovenci pomeni eno izmed pomembnih sidrišč slovenske identitete. Kot organizator, gledališčnik, pevec, zbiratelj in raziskovalec ljudskega izročila pripomore k temu, da ta, skupaj s slovenskim jezikom, ne zatone v pozabo. V viteški dvorani gradu Štanjel, kjer je podelitev nagrade potekala, je ob njegovem prejemu odličja tako zasluženo odmeval sentiment – končno! V toplem junijskem večeru se je, tik po slovesnosti, z Nužejem Tolmaierjem ter slavnostno govorko, znanstveno vodjo Inštituta za slovensko narodopisje Urban Jarnik v Celovcu, magistrico Martino Piko-Rustia, pogovarjala Simona Moličnik. V oddaji poslušamo Nužeja Tolmaierja in druge ljudske pevce z zgoščenk, priloženih zbirki Tiha Zemlja. Pod urednikovanje te se je podpisal Nužej sam. V njej je ob pomoči Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu analiziral pesemsko zapuščino njemu rodnih Radiš ter njihove okolice. Poslušamo tudi Oktet Suha, Obirski ženski oktet, Mešani pevski zbor Rož pod vodstvom Lajka Milisavljevića, Ženski pevski zbor Sele pod vodstvom Romana Verdela, Zdovčeve dečve ter Kvintet in Kvartet bratov Smrtnik.
V oddaji zabredemo v svet Êdne, štajersko-prekmurske skupine, ki se v svojem glasbenem ustvarjanju opira na presunljivo besedilno povednost ljudskih pesmi iz Prekmurja in Porabja. Prek njihovega novega albuma Slove rdeče in v pogovoru s Tjašo Cigut, Jasmino Dajčman, Blažem Korezom, Luko Ščavničarjem ter Luko Sraka, člani Êdne, odstiramo, kako skupina unikatno postopa na sicer bogatem polju glasbenega poustvarjanja ljudskega. Kaj je tisto, kar ljudskega v njihovih stvaritvah ostane, kaj je avtorsko in kako skupina prek samosvoje zvočne slike pričara ljudski čar, smo člane Êdne povprašali na topel junijski popoldan tik pred njihovim koncertom na 16. izvedbi festivala sodobne avtorske in ljudske glasbe Godibodi. V oddaji poslušamo Êdno in njihov novi glasbeni album Slove rdeče. Izdan je bil pri Agenciji Celinka.
Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na področju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v sklopu oddaje.
Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na polju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v oddaji.
Oddaja je namenjena razpredanju najrazličnejših vidikov fenomena poslikanih panjskih končnic, samosvojega elementa slovenske likovne umetnosti, ki ga opredeljuje predvsem njegova izključna povezljivost s severnim ter severozahodnim slovenskim prostorom 19. ter poznega 18. stoletja. Onkraj vprašanja poslikanih končnic v navezavi na idejo slovenstva oziroma vlogo znotraj pojmovanja slovenske identitete je eden izmed morda najbolj presunljivih pogledov poslikanih končnic prav njihova motivna povednost. Poleg naslonov na svetniške legende in drugo religiozno vsebino z jasno apotropejsko namembnostjo, so namreč poslikane končnice tiste, ki prek satiričnega, fantastičnega ali pa metaforičnega uprizarjanja epizod iz dela in življenja odstirajo neposreden pogled v družbeno organiziranost, odnose, pričakovanja ter strahove kmečkega človeka. Kakšen ugled znotraj kmečke skupnosti nosi krojač, kako poteka krog življenja in kakšna je sama narava odnosov med spoloma so tako vprašanja, odgovore na katera lahko, vsaj deloma, iščemo tudi v oziru na analizo podob na panjskih končnicah. O poslikanih panjskih končnicah, njihovi produkciji, razširjenosti, motiviki in zasidranosti znotraj pojmovanja slovenskosti smo se pogovarjali z doktorico Bojano Rogelj Škafar, kustosinjo za ljudsko likovno in slikovno umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. V oddaji poslušamo Trutamoro Slovenico, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper s spremljavo Tatjane Jercog in pod vodstvom Maje Cilenšek, Bogdano Herman, Tomaža Pengova ter Evo Hren z Big bandom RTV Slovenija pod taktirko Tadeja Tomšiča. Vsebinska motivika ljudskih pesmi se prepleta s tematskimi nasloni poslikav na panjskih končnicah.
”Ljudska pesem je povezana z življenjem ljudstva po eni strani tako, da nastopa kot spremljevalka njegovih delovnih in prazničnih dni, po drugi strani pa je zrcalo, ki zvesto odseva njegovo podobo.” Tako o ljudski pesmi v knjigi z naslovom Pesem slovenske dežele razmišlja slovenska etnomuzikologinja Zmaga Kumer. Da je bila ljudska pesem v preteklosti nepogrešljiv del bivanjske izkušnje na Slovenskem, je nekaj, kar je ob pogledu na širok izbor danes zbranega gradiva in pričevanj neizpodbitno. Onkraj prazničnih dni je bil tako tudi delovni vsakdanjik tisti, ki je bil osnova za spontano ali bolj organizirano muziciranje slovenskega prebivalstva. Petje ob kmečkem delu, delu v rudniku in kasneje celo v tovarniškem okolju je predstavljalo poživitev počasnega, mukotrpnega ali monotonega dela ter hkrati zagotavljalo, da se je ljudsko pesemsko znanje uspelo prenesti tudi na mlajše generacije. Ob oziru na to pravzaprav ni nič nenavadnega, da delo za ljudsko pesem ni predstavljalo le predstavitvenega okolja, temveč tudi nepogrešljivi vir motivnih, tematskih ali pa širše kontekstualnih zatičev. Kot zapiše Zmaga Kumer: ”Podobi življenja, kot se nam kaže v besedilih ljudskih pesmi, bi manjkalo nekaj bistvenega, če ne bi bilo omenjeno tudi vsakdanje delo, pa čeprav še tako bežno, morda samo kot okvir ali stranski motiv.” Prav vprašanju motivike dela znotraj ljudske pesmi posvečamo tudi današnjo oddajo. V oddaji pojejo in godejo: Aleš Hadalin, Slovenska gruda, Kranjski furmani, Terlep ansambel, MPZ OŠ Franceta Bevka Tolmin, Skupina pevk - Željne, Zakonca Černivec, MPZ RTV Slovenija, Oktet Sava, Mariborski ženski vokalni kvintet, Godbeno društvo rudarjev Idrija, Folklorna skupina Dragatuš, Bogdana Herman, Zvezdana Novaković, Maroltovke.
Izbor ljudskih pesmi in viž – za petje in ples! Pojejo in godejo: ljudski godec iz Vinice, Davorin Cej iz Trnovega pri Gorici, Nediški puobi, Betka Božank, Trstenke, Volk folk trio, Marko banda, Vruja.
Pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu je leta 2022 izšla glasbena zbirak ''Kaj vam pa jaz povem'', ki v petih zvezkih prinaša glasbeni opus priredb in izvirnih skladb Egija Gašperšiča. Egi, čigar polno ime je Egidij Gašperšič, je vsestranski galsbenik, zborovodja, organist in več kot tri desetletja ravnatelj Glasbene šole Radovljica ter vztrajen zapisovalec ljudske glasbe. V slovenskem in tudi koroškem glasbenem svetu pušča globoko sled, saj s svojim delom vpliva na več rodov. Ljubezen do glasbe je prinesel že iz svoje družine, kjer je bilo dvanajst otrok. Njegov oče, Jože Gašperšič, je bil dolgoleten organist in z vso vnemo predan glasbi, to pa je prenašal tudi na svoje otroke. V pogovoru z Egijem sta se nam pridružila še Zalka Kelih-Olip in Martin Kuchling, predstavnika Krščanske kulturne zveze v Celovcu, ki s svojo bogato založniško dejavnostjo skrbi za glasbeno dejavnost ne samo na avstrijskem Koroškem, marveč po vsej Sloveniji. V oddaji slišimo ljudske pesmi v priredbah Egija Gašperšiča in izvedbi Ljutomerskega okteta, Ženskega in Mešanega pevskega zbora Sele, Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje, Mešanega pevskega zbora Radiše, Moškega pevskega zbora Svoboda Podnart, Poljanskih orgličarjev in Akademskega pevskega zbora Kranj.
Posebna tematska razstava v Slovenskem etnografskem muzeju, posvečena delu znamenitega Borisa Orla in terenskih ekip. V oddaji gremo na pot po razstavi
Pripovedne pesmi so imele v iskanju nacionalnih reprezentacij izjemno pomembno vlogo, utemeljeno tudi v estetskem vrednotenju. Zapisi pesmi iz prve polovice 19. stoletja so bili osredotočeni na besedila, zato se je presoja ustvarjalcev pripovednih pesmi in njihovih nosilcev oblikovala na podlagi stanja iz časa, ko so bile te pesmi ohranjene le še na podeželju. Ta pogled se je skladal s predstavo o kmečkem prebivalstvu kot ustvarjalcu ljudskega izročila. Iskanje geneze pripovednih pesmi, oprto na družbene razmere, na dokaze o obstoju letakov, na besedilne in glasbene značilnosti pa kaže na to, da je bila ustvarjalnost določenih pripovednih pesmi v veliki meri profesionalna, oprta tudi na tisk. V času svojega nastanka so bile te pripovedne pesmi kot popularne pesmi odmevne tudi med mladino in tudi v mestnem okolju, kar kaže na pomen mest pri tem izročilu ne le v sodobnosti, temveč tudi v preteklosti. Pogovor z doktorico Marijo Klobčar vodi Simona Moličnik.
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi odkrivamo večkulturno glasbeno paleto Istre; polotoka, ki preko vpetosti med Tržaškim in Reškim zalivom danes sega na polje treh različnih držav - Slovenije, Hrvaške in Italije. Navkljub razdelitvam nam presek ljudske kulture Istranov pokaže, da bolj kot o nekih strogih kulturnih ločnicah v oziru na formalne in narodnostne zamejitve, znotraj polotoka, seveda ob oziru na mnogotere medskupnostne razlike, skoraj lažje govorimo o samosvoji večplastni istrski kulturi. Da ima ta svoje temelje jasno postavljene na ideji mednarodne povezljivosti in soobstoja nam v oddaji preko glasbenih stvaritev predstavlja Marino Kranjac, ki je skupaj s svojo poustvarjalno skupino Vruja in gosti pred desetletjem zasnoval tematsko aktualen projekt z naslovom Brez pašaporta. Marino Kranjac je izjemen raziskovalno naravnan glasbenik, ki odstira plasti starejše glasbe. Je prejemnik več nagrad, pred kratkim je prejel Kocjančičevo nagrado občin Pirana, Izole in Kopra. Prihodnji teden pa bo imel izobraževalno delavnico tudi v Ljubljani. Spoznajte ga ob pomenljivem glasbenem projektu Brez pašaporta.
Folklorne skupine na Slovenskem poustvarjajo plesno, pevsko, glasbeno in drugo duhovno dediščino, s kostumi in glasbili pa posegajo tudi na področje materialne kulture. Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti skrbi, da je delo na vseh področjih kulturnih dejavnosti kakovostno – tudi na folklornem.. Prav v prvi polovici leta po državi potekajo srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila ter otroških in odraslih folklornih skupin. Plesalci in plesalke se lahko z območnega srečanja z dobrim nastopom uvrstijo na regijsko raven, od tam pa še na najvišjo, državno raven. Pri pevcih je drugače – regijskega nivoja ni in strokovni spremljevalci iz izbora območnih srečanj izberejo udeležence državnega srečanja, ki bo letos 18. novembra v Dolskem. Mi smo bili prisotni na srečanju poustvarjalcev glasbenega izročila v organizaciji JSKD območna izpostava Ljubljana. S srečanja bomo slišali nastope skupin: Fantje z Viča, Drumlce in zakonca Urbančič, ki vsi skupaj delujejo v KUD Židan parazol. V mesecu maju se nadejamo tudi letnih koncertov večjih folklornih skupin. Pred mikrofon smo povabili Petro Bedene in Emo Kovač iz AFS France Marolt, ki pripravljajo 75. letno predstavo ''Oj, Triglav, moj dom'' v soboto, 12. maja 2023 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na Štajerskem pa se 60. obletnici delovanja bliža AFS Študent, ki letošnjo 59. plesno predstavo naslavlja s ''Fragmenti''. Pogovarjali smo se z umetniškim vodjem skupine Sašo Krajncem.
''In življenje je kar čez noč postalo lepše in lažje. Travniki so ozeleneli. Češnje, slive in breskve so cvetele, tudi jablane in hruške. Živina se je pasla po pašnikih in ozarah, v vinogradih so kopali in ves dan prepevali.'' (Anton Ingolič) Sicer smo šele na začetku novega letnega časa, a kaj kmalu se lahko veselimo vsega, kar je Anton Ingolič opisal v romanu Lukarji. V izbor smo dodali pesmi, ki se z vsebino nanašajo na ptice, znanilke pomladi, in nadaljujemo z izborom ljudskih postnih pesmi, ki jih sicer ni prav veliko. Spoznali boste tudi gospo Sonjo Porenta, ki je zasnovala monografijo ''Tončka v slavnostni preobleki - žlahtnosti zlatih, črnih in belih vezenin''. Pojejo in godejo nam: Muzika AFS Študent, Katice, Volk Folk, Zagoriški fantje, Drumlce, Kranjski furmani ter pevke in pevci iz Velikih les pri Krki, Žetal, Markovcev pri Ptuju, Luč ob Savinji in Vodic pri Ljubljani.
Čaranje, začarani, očarani, čaralice. Občutek bose noge v jutranji rosi, sončnih žarkov na licih, vonj po zemlji, ki nam rodi hrano, in barve vremena, ki vrtijo zemljo. Prispodobe, ki se posamezniku narišejo v misli ob poslušanju glasbe, so seveda različne. A tako glasbeni album, ki bo krojil naslednjo uro, občutimo snovalci nocojšnje oddaje. Zvezdana Novaković ni novo ime na slovenskem glasbenem prizorišču. Odkar smo z Zvezdano zadnjič govorili, si je nadela tudi umetniško ime – ZveN. V oddaji pred nekaj časa smo z njo govorili o albumu Slovena Voices, prvencu iz leta 2017, ki z desetimi skladbami prodorno dosega globine slovanske bíti in zvočno zajema svet od Bolgarije do Slovenije. V začetku leta 2023 je skupaj s skupino pevk, ki se imenujejo ''Čaralice'' (Jasna Žitnik Remic, Ursula Luthar, Petra Prosen, Maja Zagmajster, Neža Janša, Sonca Menart, Zarja Menart, Kaja Horvat, Eva Mulec in Neža Bojović) izdala nov samostojni album, ki v življenje vabi ritualne hvalnice naravi, starodavne magične besede in zagovore, s katerimi so naši predniki zdravili različne telesne in duševne bolezni. Posebej za projekt je avtorica uglasbila čarne besede, obredne napeve pa prelila v moderno zvočno sliko, ki je na koncertu v živo plesno in performativno prepletena z glasovi vseh nastopajočih pevk ter sintetičnimi zvoki instrumentov.
Doktor Tomaž Simetinger je pred kratkim izdal monografijo 'Ponikovske mačkare', ki celovito obravnava dolgo prezrt pustni fenomen v vasi Ponikve v občini Dobrepolje.
Marino Kranjac, istrski ljudski glasbenik, skupaj z Andreo Alessiem, tržaškim zamejcem, tvori Adriavox - skupaj sta izdala pomemben glasbeni album, ki je edinstveni prispevek na področju ohranjanja kulturne dediščine manjšin v Sloveniji.
"Na fašenk!" Tako domačini Ptuja in okolice imenujejo pusta. Na pustni torek se odpravljamo v srce živega pustnega izročila Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Odhajamo na fašenk! Tako namreč domačini pravijo pustovanju. Zvočne zapise fašenskega doživetja smo ujeli na sprevodu ob odprtju lanskega 60. kurentovanja na Ptuju. Pričevanja tistih, ki ta čas živijo, nam bodo pomagala razumeti odgovor na vprašanje: ”Zakaj se maskirati?” O šegah, zgodovini in tradiciji razmišljata etnologa dr. Aleš Gačnik in Matjaž Mlinarič. Predstavljata tradicionalne etnografske maske in pojasnjujeta, zakaj kurent ni unikatna maska v širšem evropskem prostoru. Viže širšega štajerskega prostora pa godejo: Kurja koža, tamburaši iz Cirkulan, godci ljudskih viž Loka Rošnja iz Starš ter Jararaja. Oddajo je pripravila Nika Rožanc.
Glasbeno pot bomo vili z roko v roki z dnevom zaljubljenih, valentinovim. ''Valentin – prvi spomladin'' – tako pravi eden izmed rekov, ki dan svetega Valentina, 14. februarja, povezujejo z začetkom pomladi. Valentinovo je danes naplavila tudi debela plast praznovanja romantične ljubezni. Kar nekaj legend se mota okrog tega svetnika, zaščitnika zaljubljenih. Ena izmed njih pravi, da je sveti Valentin kot duhovnik na skrivaj poročal mlade pare, zaradi česar so bili možje oproščeni vojske in tako kljuboval cesarjevim ukazom. Ko govorimo o ljubezenskih temah in pesmih, avtorji knjižne zbirke Slovenske ljudske pesmi IV opozarjajo, da je potrebno ločevanje ljubezenskih (lirskih) in pripovednih pesmi o ljubezenskih usodah. V prvih (lirskih) je večji poudarek na notranjih občutjih, pripovedne pa poudarjajo dramatični (zunanji) dogodek. Pripovedne pesmi o ljubezenskih usodah seveda tudi vključujejo osebna občutja, ki pa se večinoma ''skrijejo'' za poudarjeno zgodbo ali za junakova dejanja. Pripovedne pesmi o ljubezenskih usodah so ponavadi tudi daljše od ljubezenske lirike prav zaradi dodatnih oblikovno-sporočilnih prvin. Močnejši je zunanji, t.im. epski element, opazna je tudi vsakršna odsotnost refleksije, čeprav ta ni pogosta niti v ljudski ljubezenski liriki. O ljubezni bodo na tak in drugačen način zapeli in zaigrali: France in Micka Anzeljc, Petračeva s Hudega Vrha, pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, pevke in pevci iz Dolenjske in Primorske, Béročka, trio Volk Folk, Hrušiški fanti, Janez Dovč & Sounds of Slovenia.
Neveljaven email naslov