Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bili smo na vsakoletnem srečanju porabskih Slovencev, 51. študijskih dnevih Draga in Pliberškem jormaku. V Sotočjih smo se ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem.
V Finžgarjevem domu na Opčinah so na prvi septembrski vikend potekali 51. študijski dnevi Draga, ki jih pripravlja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Med obravnavanimi tematiki je bilo tudi vprašanje migracij in beguncev. Doktor Aleksij Kalc iz Trsta:
Migracije so spremljevalke človeškega razvoja od samega začetka. Problem migracij, soočanje z njimi, soočanje z drugimi, drugačnimi ljudmi, spremlja človeštvo od nekdaj. Današnje migracije pa so posebne zaradi svojih obsežnosti in nekaterih novih vidikov, ki se kažejo skupaj z njimi
In kako se bo vse skupaj razpletlo?
Jaz nimam odgovora na to vprašanje in mislim, da ga malokdo ima, oziroma ga nima nihče . Mislim, da tu ne gre za problem migracij kot takih. Za to, da nekaj naredimo na področju migracij, bo treba nekaj radikalnega spremeniti v naši viziji, v našem koncipiranju sveta, družbe, ekonomije in vsega, kar je s tem povezano.
V oddaji lahko med drugim slišite tudi doktorico Veroniko Martelanc, ki z begunci že 10 let dela v goriški komisiji za podelitev mednarodnega zatočišča.
Priznam da je to delo zelo raznoliko. Osebe, ki prosijo za politični azil tu v Furlaniji Julijski Krajini, vabimo na razgovor, da nam oseba razložili, zakaj je zapustila svojo državo in zakaj se tja ne more vrniti. Mimo goriške komisije je šlo več kot 12000 prosilcev za azil v zadnjih desetih letih, kar je zanimivo je to, da prihajajo iz več kot 80 držav, njihove zgodbe pa so zelo različne.
28. avgusta pred 130 leti se je na Cankovi rodil Avgust Pavel. Na tega jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa, ki je večino svojega življenja preživel v Sombotelu na Madžarskem, so se spomnili na vsakoletnem tradicionalnem srečanju porabskih Slovencev, ki ga je na prvo septembrsko soboto v Sakalovcih pripravila Državna slovenska samouprava.
Nekaj utrinkov v spodnji galeriji (Foto: Silva Eory)
Novinar Francek Mukič, o Avgustu Pavlu:
Največja značilnost Avgusta Pavla je ta, da je dvojezično deloval, ker je deloval v imenu dveh narodov. Zelo pomembno je, da Avgusta Pavla spoznajo tako Madžari kot Slovenci in morda celo bolj slednji. Kljub temu, da je bil Slovenec in je bil rojen na Slovenskem, takrat Avgusta Pavla niso poznali dovolj, mogoče ga tudi niso marali dovolj, ker so bili težki zgodovinski časi, tam med vojno, ko je bilo Prekmurje znova priključeno Madžarski. Manjšinci so bili vedno v kočljivem položaju, kako delovati. Zelo težko je, ko katerakoli država izkorišča manjšince za svoje posebne namene.
Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš o letošnjem srečanju:
Vsako drugo leto poskusimo poiskati neko priložnost, datum, ki je povezan tudi z zgodovino. Letos smo mislili na 130- letnico rojstva Avgusta Pavla, glavni namen, če gledamo tudi nastopajoče, je povezava s tem datumom. Odkrito lahko povem, da je bila na začetku večja fešta, več ljudi. Tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot je Budimpešta, jih je zdaj malo manj. Veseli smo, ko pripeljejo tudi mlade, mogoče vnuke. Spomnim se, da so se včasih usedli za mizo, odprli kuverte in izmenjevali in gledali fotografije, danes je že vse na Facebooku, tudi to se je spremenilo. Zelo pomembno je, da se tudi generacije srečajo – starejši in mladi. Slišijo slovenski kulturni program, se tudi med sabo slovensko pogovarjajo. Mi bomo delali naprej, da to srečanje ostane.
Z zaključnega dneva prireditve se nam je v Sotočja oglasil predsednik SPD Edinost, Boris Sturm in povedal, da je prva asociacija na letošnji jormak “vroče”. Vreme je bilo namreč radodarno s soncem, manjša ploha pa je vendarle vmes malo ohladila ozračje. Prireditev je znova privabila staro in mlado, od blizu in daleč. Veliko zanimanje je bilo znova tudi za slovenski šotor, “svavejo uto”, ki je na Pliberškem jormaku, prireditvi, katere zgodovina sega v leto 1393, že 42. leto zapored. Prav ta tradicija je tisto, kar dela druženje, ki povezuje več kot 360 trgovcev, gostincev, turističnih delavcev, edinstveno. Priprave zanjo pa so seveda zahtevne in trajajo več mesecev. Do polovice 19. stoletja je jormak potekal okoli 15. avgusta, od takrat pa že tradicionalno pomeni uvod v september. Kot je povedal Boris Sturm, je tudi pred SPD Edinost živahna jesen:
Jesen je najbolj živahen letni čas za nas. Čeprav v Pliberku poznamo samo tri letne čase: Pred jormakom, jormak in po jormaku.
Več o vzdušju pa v lahko slišite v oddaji!
Na Hrvaškem bodo 11. septembra izredne parlamentarne volitve. Osem sedežev v parlamentu, od skupno 151, je od leta 2003 namenjenih predstavnikom narodnih manjšin. Ti se volijo v okviru posebne, dvanajste volilne enote, ki na podlagi volilnega imenika pripadnikov vseh 22 uradno navedenih manjšin obsega vso državo. Volivci pa se morajo odločiti, ali bodo glasovali za strankarske oziroma neodvisne kandidate, ali pa za manjšinskega poslanca, kajti pravice do dvojnega glasovanja (še) ni. Svoje poslance imajo le srbska manjšina, ki ima tri sedeže, ter italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin.
Slovensko manjšino je od lani zastopala Ermina Lekaj Prljaskaj, kandidatka albanskih organizacij, ki se za skupni sedež v parlamentu poteguje tudi tokrat, poleg še sedmih kandidatov iz vrst albanske in bošnjaške manjšine. Slovenskega kandidata ni, lani je to bila predsednica društva Stanko Vraz iz Osijeka, Sabina Koželj Horvat, pred tem sta slovenska kandidata sodelovala le na prvih volitvah, ko je predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev Darko Šonc prejel celo drugo največje število glasov.
Med redkimi politično angažiranimi rojaki na Hrvaškem pa je ekonomist z ljubljanskim magisterijem znanosti, Josip Anton Rupnik, ki je kot predsednik Zelene zveze (Savez zelenih) iz Pulja tudi nosilec samostojne strankarske liste. Leta 1995 je ustanovil stranko, ki si prizadeva za trajnostni razvoj na vseh področjih, zaenkrat v glavnem še v okviru Istrske županije, sodeluje pa s sorodnimi strankami v Sloveniji in Avstriji. Več o svojem delu, prizadevanjih pa seveda tudi o stikih s Slovenci na Hrvaškem je povedal v Sotočjih!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Bili smo na vsakoletnem srečanju porabskih Slovencev, 51. študijskih dnevih Draga in Pliberškem jormaku. V Sotočjih smo se ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem.
V Finžgarjevem domu na Opčinah so na prvi septembrski vikend potekali 51. študijski dnevi Draga, ki jih pripravlja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Med obravnavanimi tematiki je bilo tudi vprašanje migracij in beguncev. Doktor Aleksij Kalc iz Trsta:
Migracije so spremljevalke človeškega razvoja od samega začetka. Problem migracij, soočanje z njimi, soočanje z drugimi, drugačnimi ljudmi, spremlja človeštvo od nekdaj. Današnje migracije pa so posebne zaradi svojih obsežnosti in nekaterih novih vidikov, ki se kažejo skupaj z njimi
In kako se bo vse skupaj razpletlo?
Jaz nimam odgovora na to vprašanje in mislim, da ga malokdo ima, oziroma ga nima nihče . Mislim, da tu ne gre za problem migracij kot takih. Za to, da nekaj naredimo na področju migracij, bo treba nekaj radikalnega spremeniti v naši viziji, v našem koncipiranju sveta, družbe, ekonomije in vsega, kar je s tem povezano.
V oddaji lahko med drugim slišite tudi doktorico Veroniko Martelanc, ki z begunci že 10 let dela v goriški komisiji za podelitev mednarodnega zatočišča.
Priznam da je to delo zelo raznoliko. Osebe, ki prosijo za politični azil tu v Furlaniji Julijski Krajini, vabimo na razgovor, da nam oseba razložili, zakaj je zapustila svojo državo in zakaj se tja ne more vrniti. Mimo goriške komisije je šlo več kot 12000 prosilcev za azil v zadnjih desetih letih, kar je zanimivo je to, da prihajajo iz več kot 80 držav, njihove zgodbe pa so zelo različne.
28. avgusta pred 130 leti se je na Cankovi rodil Avgust Pavel. Na tega jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa, ki je večino svojega življenja preživel v Sombotelu na Madžarskem, so se spomnili na vsakoletnem tradicionalnem srečanju porabskih Slovencev, ki ga je na prvo septembrsko soboto v Sakalovcih pripravila Državna slovenska samouprava.
Nekaj utrinkov v spodnji galeriji (Foto: Silva Eory)
Novinar Francek Mukič, o Avgustu Pavlu:
Največja značilnost Avgusta Pavla je ta, da je dvojezično deloval, ker je deloval v imenu dveh narodov. Zelo pomembno je, da Avgusta Pavla spoznajo tako Madžari kot Slovenci in morda celo bolj slednji. Kljub temu, da je bil Slovenec in je bil rojen na Slovenskem, takrat Avgusta Pavla niso poznali dovolj, mogoče ga tudi niso marali dovolj, ker so bili težki zgodovinski časi, tam med vojno, ko je bilo Prekmurje znova priključeno Madžarski. Manjšinci so bili vedno v kočljivem položaju, kako delovati. Zelo težko je, ko katerakoli država izkorišča manjšince za svoje posebne namene.
Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš o letošnjem srečanju:
Vsako drugo leto poskusimo poiskati neko priložnost, datum, ki je povezan tudi z zgodovino. Letos smo mislili na 130- letnico rojstva Avgusta Pavla, glavni namen, če gledamo tudi nastopajoče, je povezava s tem datumom. Odkrito lahko povem, da je bila na začetku večja fešta, več ljudi. Tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot je Budimpešta, jih je zdaj malo manj. Veseli smo, ko pripeljejo tudi mlade, mogoče vnuke. Spomnim se, da so se včasih usedli za mizo, odprli kuverte in izmenjevali in gledali fotografije, danes je že vse na Facebooku, tudi to se je spremenilo. Zelo pomembno je, da se tudi generacije srečajo – starejši in mladi. Slišijo slovenski kulturni program, se tudi med sabo slovensko pogovarjajo. Mi bomo delali naprej, da to srečanje ostane.
Z zaključnega dneva prireditve se nam je v Sotočja oglasil predsednik SPD Edinost, Boris Sturm in povedal, da je prva asociacija na letošnji jormak “vroče”. Vreme je bilo namreč radodarno s soncem, manjša ploha pa je vendarle vmes malo ohladila ozračje. Prireditev je znova privabila staro in mlado, od blizu in daleč. Veliko zanimanje je bilo znova tudi za slovenski šotor, “svavejo uto”, ki je na Pliberškem jormaku, prireditvi, katere zgodovina sega v leto 1393, že 42. leto zapored. Prav ta tradicija je tisto, kar dela druženje, ki povezuje več kot 360 trgovcev, gostincev, turističnih delavcev, edinstveno. Priprave zanjo pa so seveda zahtevne in trajajo več mesecev. Do polovice 19. stoletja je jormak potekal okoli 15. avgusta, od takrat pa že tradicionalno pomeni uvod v september. Kot je povedal Boris Sturm, je tudi pred SPD Edinost živahna jesen:
Jesen je najbolj živahen letni čas za nas. Čeprav v Pliberku poznamo samo tri letne čase: Pred jormakom, jormak in po jormaku.
Več o vzdušju pa v lahko slišite v oddaji!
Na Hrvaškem bodo 11. septembra izredne parlamentarne volitve. Osem sedežev v parlamentu, od skupno 151, je od leta 2003 namenjenih predstavnikom narodnih manjšin. Ti se volijo v okviru posebne, dvanajste volilne enote, ki na podlagi volilnega imenika pripadnikov vseh 22 uradno navedenih manjšin obsega vso državo. Volivci pa se morajo odločiti, ali bodo glasovali za strankarske oziroma neodvisne kandidate, ali pa za manjšinskega poslanca, kajti pravice do dvojnega glasovanja (še) ni. Svoje poslance imajo le srbska manjšina, ki ima tri sedeže, ter italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin.
Slovensko manjšino je od lani zastopala Ermina Lekaj Prljaskaj, kandidatka albanskih organizacij, ki se za skupni sedež v parlamentu poteguje tudi tokrat, poleg še sedmih kandidatov iz vrst albanske in bošnjaške manjšine. Slovenskega kandidata ni, lani je to bila predsednica društva Stanko Vraz iz Osijeka, Sabina Koželj Horvat, pred tem sta slovenska kandidata sodelovala le na prvih volitvah, ko je predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev Darko Šonc prejel celo drugo največje število glasov.
Med redkimi politično angažiranimi rojaki na Hrvaškem pa je ekonomist z ljubljanskim magisterijem znanosti, Josip Anton Rupnik, ki je kot predsednik Zelene zveze (Savez zelenih) iz Pulja tudi nosilec samostojne strankarske liste. Leta 1995 je ustanovil stranko, ki si prizadeva za trajnostni razvoj na vseh področjih, zaenkrat v glavnem še v okviru Istrske županije, sodeluje pa s sorodnimi strankami v Sloveniji in Avstriji. Več o svojem delu, prizadevanjih pa seveda tudi o stikih s Slovenci na Hrvaškem je povedal v Sotočjih!
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov
