Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomembna usoda Italicuma, s športom za krepitev jezikovne samozavesti, Rastje in rast koroških literatov mlajše generacije, na Reki mladi za najmlajše, spomin na Jožefa Košiča
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so njihova pričakovanja, kaj si obetajo? O tem v prispevku Mirjam Muženič razmišljajo deželna svetnika Igor Gabrovec in Štefan Ukmar ter nekdanji senator Stojan Spetič. Zelo pomembno bo, kaj se bo zgodilo z volilnim zakonom, imenovanim Italicum, ki čaka na presojo ustavnega sodišča. Predlagatelji so v njem povsem prezrli pravico Slovencev do olajšane izvolitve svojih predstavnikov.
Zveza slovenskih športnih društev v Italiji vključuje 57 društev in je ena najbolj enotnih slovenskih organizacij, rad pove njen predsednik Ivan Peterlin, ponosen tudi na letošnje dosežke. Športni uspehi niso njihov primarni cilj, opozarja:
“Naša primarna naloga je, da zajamemo v naš športni bazen čim več mladih in tam jih moramo ‘cepiti’ s slovenskim jezikom. Moramo jim utrjevati samozavest, ki jo počasi izgubljajo.”
Asimilacija je namreč velik problem, saj so otroci stalno obdani z italijanskim jezikom. Prav zato so ob strokovni pomoči Slovenskega raziskovalnega inštituta in Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravili nekaj zelo uspešnih projektov za najmlajše, med njimi je Skokičin vrtiljak in zelo uspešna letošnja novost Jezikovni poligon, kjer otroci poleg gibalnih spretnosti tekmujejo tudi v znanju slovenščine. Projekt poteka na vseh slovenskih šolah v Furlaniji-Julijski krajini.
“Najprej smo bili zelo skeptični, kako bo projekt sprejet, toda odziv je presegel vsa naša pričakovanja. Otroci so navdušeni, še bolj pa so navdušeni učitelji slovenskega jezika…”
je navdušen predsednik Zveze slovenskih športnih društev Ivan Peterlin, ki je skupaj z izbranimi slovenskimi športniki in trenerji iz Italije predstavil letošnje dosežke na tradicionalnem sprejemu, ki ga konec leta pripravi Olimpijski komite Slovenije in njegova komisija za zamejski šport. Letos se sprejem pripravili v novem izobraževalnem središču OKS-a, kjer je predstavljena zgodovina slovenskega olimpijskega gibanja in kjer je svoje mesto našel tudi zamejski šport.
V tokratnih Sotočjih gostimo tudi tri slovenske športnike, rojaka s Tržaškega; 29-letno košarkarico Martino Gantar, ki je bila med drugim članica italijanske kadetske reprezentance in se je po petletnem premoru vrnila v domači klub Polet in mu omogočila nov polet z oblikovanjem nove ekipe.
Med uspešni zamejskimi športniki so tudi jadralci. Prav te dni se je končalo prvenstvo v jadralnem razredu RC 44, gre za večje jadrnice, zmagala pa je slovenska jadrnica, na kateri je tudi 30 letni Jaro Furlani, član tržaškega pomorskega kluba Sirena. Bil je član italijanske mladinske reprezentance, bronast na svetovnem prvenstvu leta 2000 . Istega leta je postal tudi italijanski državni prvak. Zdaj poklicni jadralec pa ugotavlja, da ima ljubezen do morja v krvi.
Jasmin Čuturič, dolgoletni član slovenske reprezentance, ki je uspešno igral v več evropskih klubih, tudi v Italiji, že nekaj let trenira slovenske odbojkarice in odbojkarje v Italiji. Potem, ko je uspešno vodil žensko ekipo Zaleta, se je zdaj posvetil odbojkarjem ekipe Sloga Tabor, najvišje uvrščeni slovenski ekipi v državnem prvenstvu B lige. In kaj je občutil , ko se je kot trener pridružil rojakom v zamejstvu?
“Čast! Veliko, veliko čast! Res, ko spoznaš te ljudi, tudi sam sem bil v skupni nevednežev, .. toda, ko sem jih spoznal, ko vidiš, da obstaja toliko društev in združenj, me je bilo kar sram. In zato to cenim. Je velika čast, ko rečeš, da si Slovenec..”
Slovenska narodna zavest je, je spoznal tudi Jasmin Čuturič, med rojaki v Italiji veliko večja kot v Sloveniji.
Koroški Slovenci so med letoma 1960 in 1991 imeli svojo literarno revijo Mladje, v kateri so objavljali vsi danes največji literarni ustvarjalci in ustvarjalke. Mladje je bilo prelomno, je v svoji razpravi Monologi in dialogi leta 1995 ugotavljal Andrej Leben. Z njeno ustanovitvijo se je začelo povsem novo obdobje:
“Šele od tedaj naprej lahko govorimo o sodobni koroško slovenski literaturi v pravem pomenu besede.”
Vlogo Mladja pa zadnje desetletje nadomešča revija Rastje. Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je tako letos v okviru knjižnega dara Slovenske prosvetne zveze izdalo jubilejno 10. številko. Revija, letos jo je uredil Miha Vrbinc, je v uvodnem delu posvečena dvema pomembnima pesnikoma; letos umrlemu Fabjanu Hafnerju, ki je tik pred slovesom uredniškemu odbori poslal nekaj svojih zadnjih pesmi, ter Andreju Kokotu, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan.
Gre za almanah literarne ustvarjalnosti koroških Slovencev, pravi Jerneja Jezernik, urednica pri založbi Drava in članica uredniškega odbora Rastja:
“Rastje je almanah vseh generacij. Zaradi literarnega natečaja Promladi in drugih silnic, naklonjenih literarni ustvarjalnosti na Koroškem, prihaja do tega, da je relativno veliko mladih pesnikov, ki se ustvarjalno s svojimi pesmimi ne preizkušajo več, ampak nadaljujejo nek razvoj, nadaljujejo rast. Ti mladi ustvarjalci na Koroškem imajo, ker so druga generacija, bolj drzne poglede, kar se odraža tudi v njihovi poeziji.”
December je čas različnih prireditev za najmlajše in tako tudi priložnost za njihove prve stike in obiske društev. Potem ko so lani v reški Bazovici obudili miklavževanje, so letos prireditev uspešno ponovili. Za to imajo zasluge mlade moči – poleg tajnice Bazovice Eve Ciglar je to tudi Natali Iskra, zaposlena v društvu EU korak, in dejavna mladinska skupina Slovenskega doma Bazovica.
Prav mladinska skupina pod vodstvom Ivone Novaković je dala pobudo za miklavževanje, vsebinsko in organizacijsko pa se je dela znova lotila tajnica društva Eva Ciglar ter pripravila in vodila pester program, ki razveselil 40 zbranih otrok in njihove starše ter stare starše, ki so jih spremljali. Prav slednji so pogosto glavni stih najmlajših s slovenskim jezikom.
Miklavževanja v Bazovici se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, skupaj z novimi vsebinami za najmlajše. Mladinska skupina pa razmišlja tudi o organiziranih prizadevanjih za uresničitev manjšinskih pravic in vključitvi v mednarodne organizacije, pravi Natali Iskra, ki na tem področju tesno sodeluje z vodjo skupine Ivono Novaković. Skupaj se bosta tako udeležili srečanja mreže Yen, ki bo v dneh od 15. do 20. decembra v Berlinu, in tam predstavili tudi dejavnost društva Bazovica in položaj rojakov na Hrvaškem.
Letos mineva 200 let od začetka delovanja prekmurskega duhovnika, zgodovinarja, pisatelja in pesnika ter etnologa Jožefa Košiča v Porabju. Ob tej priložnosti so v Monoštru pripravili priložnostno razstavo. Kdo je bil ta pomembni rojak pa je Silvi Eöry povedala avtorica razstave Klavdije Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Prisluhnite oddaji!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomembna usoda Italicuma, s športom za krepitev jezikovne samozavesti, Rastje in rast koroških literatov mlajše generacije, na Reki mladi za najmlajše, spomin na Jožefa Košiča
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so njihova pričakovanja, kaj si obetajo? O tem v prispevku Mirjam Muženič razmišljajo deželna svetnika Igor Gabrovec in Štefan Ukmar ter nekdanji senator Stojan Spetič. Zelo pomembno bo, kaj se bo zgodilo z volilnim zakonom, imenovanim Italicum, ki čaka na presojo ustavnega sodišča. Predlagatelji so v njem povsem prezrli pravico Slovencev do olajšane izvolitve svojih predstavnikov.
Zveza slovenskih športnih društev v Italiji vključuje 57 društev in je ena najbolj enotnih slovenskih organizacij, rad pove njen predsednik Ivan Peterlin, ponosen tudi na letošnje dosežke. Športni uspehi niso njihov primarni cilj, opozarja:
“Naša primarna naloga je, da zajamemo v naš športni bazen čim več mladih in tam jih moramo ‘cepiti’ s slovenskim jezikom. Moramo jim utrjevati samozavest, ki jo počasi izgubljajo.”
Asimilacija je namreč velik problem, saj so otroci stalno obdani z italijanskim jezikom. Prav zato so ob strokovni pomoči Slovenskega raziskovalnega inštituta in Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravili nekaj zelo uspešnih projektov za najmlajše, med njimi je Skokičin vrtiljak in zelo uspešna letošnja novost Jezikovni poligon, kjer otroci poleg gibalnih spretnosti tekmujejo tudi v znanju slovenščine. Projekt poteka na vseh slovenskih šolah v Furlaniji-Julijski krajini.
“Najprej smo bili zelo skeptični, kako bo projekt sprejet, toda odziv je presegel vsa naša pričakovanja. Otroci so navdušeni, še bolj pa so navdušeni učitelji slovenskega jezika…”
je navdušen predsednik Zveze slovenskih športnih društev Ivan Peterlin, ki je skupaj z izbranimi slovenskimi športniki in trenerji iz Italije predstavil letošnje dosežke na tradicionalnem sprejemu, ki ga konec leta pripravi Olimpijski komite Slovenije in njegova komisija za zamejski šport. Letos se sprejem pripravili v novem izobraževalnem središču OKS-a, kjer je predstavljena zgodovina slovenskega olimpijskega gibanja in kjer je svoje mesto našel tudi zamejski šport.
V tokratnih Sotočjih gostimo tudi tri slovenske športnike, rojaka s Tržaškega; 29-letno košarkarico Martino Gantar, ki je bila med drugim članica italijanske kadetske reprezentance in se je po petletnem premoru vrnila v domači klub Polet in mu omogočila nov polet z oblikovanjem nove ekipe.
Med uspešni zamejskimi športniki so tudi jadralci. Prav te dni se je končalo prvenstvo v jadralnem razredu RC 44, gre za večje jadrnice, zmagala pa je slovenska jadrnica, na kateri je tudi 30 letni Jaro Furlani, član tržaškega pomorskega kluba Sirena. Bil je član italijanske mladinske reprezentance, bronast na svetovnem prvenstvu leta 2000 . Istega leta je postal tudi italijanski državni prvak. Zdaj poklicni jadralec pa ugotavlja, da ima ljubezen do morja v krvi.
Jasmin Čuturič, dolgoletni član slovenske reprezentance, ki je uspešno igral v več evropskih klubih, tudi v Italiji, že nekaj let trenira slovenske odbojkarice in odbojkarje v Italiji. Potem, ko je uspešno vodil žensko ekipo Zaleta, se je zdaj posvetil odbojkarjem ekipe Sloga Tabor, najvišje uvrščeni slovenski ekipi v državnem prvenstvu B lige. In kaj je občutil , ko se je kot trener pridružil rojakom v zamejstvu?
“Čast! Veliko, veliko čast! Res, ko spoznaš te ljudi, tudi sam sem bil v skupni nevednežev, .. toda, ko sem jih spoznal, ko vidiš, da obstaja toliko društev in združenj, me je bilo kar sram. In zato to cenim. Je velika čast, ko rečeš, da si Slovenec..”
Slovenska narodna zavest je, je spoznal tudi Jasmin Čuturič, med rojaki v Italiji veliko večja kot v Sloveniji.
Koroški Slovenci so med letoma 1960 in 1991 imeli svojo literarno revijo Mladje, v kateri so objavljali vsi danes največji literarni ustvarjalci in ustvarjalke. Mladje je bilo prelomno, je v svoji razpravi Monologi in dialogi leta 1995 ugotavljal Andrej Leben. Z njeno ustanovitvijo se je začelo povsem novo obdobje:
“Šele od tedaj naprej lahko govorimo o sodobni koroško slovenski literaturi v pravem pomenu besede.”
Vlogo Mladja pa zadnje desetletje nadomešča revija Rastje. Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je tako letos v okviru knjižnega dara Slovenske prosvetne zveze izdalo jubilejno 10. številko. Revija, letos jo je uredil Miha Vrbinc, je v uvodnem delu posvečena dvema pomembnima pesnikoma; letos umrlemu Fabjanu Hafnerju, ki je tik pred slovesom uredniškemu odbori poslal nekaj svojih zadnjih pesmi, ter Andreju Kokotu, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan.
Gre za almanah literarne ustvarjalnosti koroških Slovencev, pravi Jerneja Jezernik, urednica pri založbi Drava in članica uredniškega odbora Rastja:
“Rastje je almanah vseh generacij. Zaradi literarnega natečaja Promladi in drugih silnic, naklonjenih literarni ustvarjalnosti na Koroškem, prihaja do tega, da je relativno veliko mladih pesnikov, ki se ustvarjalno s svojimi pesmimi ne preizkušajo več, ampak nadaljujejo nek razvoj, nadaljujejo rast. Ti mladi ustvarjalci na Koroškem imajo, ker so druga generacija, bolj drzne poglede, kar se odraža tudi v njihovi poeziji.”
December je čas različnih prireditev za najmlajše in tako tudi priložnost za njihove prve stike in obiske društev. Potem ko so lani v reški Bazovici obudili miklavževanje, so letos prireditev uspešno ponovili. Za to imajo zasluge mlade moči – poleg tajnice Bazovice Eve Ciglar je to tudi Natali Iskra, zaposlena v društvu EU korak, in dejavna mladinska skupina Slovenskega doma Bazovica.
Prav mladinska skupina pod vodstvom Ivone Novaković je dala pobudo za miklavževanje, vsebinsko in organizacijsko pa se je dela znova lotila tajnica društva Eva Ciglar ter pripravila in vodila pester program, ki razveselil 40 zbranih otrok in njihove starše ter stare starše, ki so jih spremljali. Prav slednji so pogosto glavni stih najmlajših s slovenskim jezikom.
Miklavževanja v Bazovici se bodo nadaljevala tudi v prihodnje, skupaj z novimi vsebinami za najmlajše. Mladinska skupina pa razmišlja tudi o organiziranih prizadevanjih za uresničitev manjšinskih pravic in vključitvi v mednarodne organizacije, pravi Natali Iskra, ki na tem področju tesno sodeluje z vodjo skupine Ivono Novaković. Skupaj se bosta tako udeležili srečanja mreže Yen, ki bo v dneh od 15. do 20. decembra v Berlinu, in tam predstavili tudi dejavnost društva Bazovica in položaj rojakov na Hrvaškem.
Letos mineva 200 let od začetka delovanja prekmurskega duhovnika, zgodovinarja, pisatelja in pesnika ter etnologa Jožefa Košiča v Porabju. Ob tej priložnosti so v Monoštru pripravili priložnostno razstavo. Kdo je bil ta pomembni rojak pa je Silvi Eöry povedala avtorica razstave Klavdije Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Prisluhnite oddaji!
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov