Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od pozivov za zaščito slovenskih časopisov v Rimu, prek kmetijstva v Porabja in na avstrijskem Koroškem do pouka slovenščine v Varaždinski županiji
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Bo državna podpora ostala?
Kot ugotavlja rimski dopisnik Rtv Slovenija Janko Petrovec, je že dolgo znano, da Gibanje petih zvezd nasprotuje javnemu financiranju tiskanih medijev.
»Po svojih družbenih omrežjih izvaja pogoste trolovske napade na kritične komentatorje, zlasti v velikih vsedržavnih časopisih. V tem smislu tudi napoved ukinitve državnih podpor tisku mnogi berejo predvsem kot maščevanje za kritično držo do politike Gibanja petih zvezd.«
Ukinitev podpor bi prizadela predvsem male časopise, lokalne časopise, glasila občin in seveda – manjšinske časopise, kot je tirolski Dolomiten ali slovenski Primorski dnevnik, pa seveda slovenska tednika Novi glas in Novi Matajur. Slovenski časopisi se sicer delno financirajo iz zaščitnega, iz naslova subvencij za tisk pa prihaja okoli 3 milijone evrov letno. To je pomemben denar, brez katerega bi slovenski časopisi v FJK lahko zaprli vrata.
Toda dogajanje zadnjih tednov je nakazovalo, da bo Gibanje petih zvezd moralo popustiti, saj so kritike prihajale od povsod: ne samo iz opozicijskih vrst, ampak celo od vladne partnerice in iz dela v Gibanju samem.
Predsednik Italije Sergio Mattarella se je med obiskom na Južnem Tirolskem zavzel za politiko podpore svobodi tiska in za dosledno zaščito jezikovnih manjšin. Premier Giuseppe Conte je na vprašanje Janka Petrovca na srečanju s tujimi dopisniki v Rimu 22. 10.2018 potrdil, da njegova vlada misli resno z odpravo subvencij tisku, a hkrati zagotovil, da bo zakon upošteval izjeme in da bo varoval stopnjo zaščite jezikovnih manjšin.
»Proti ukrepu se je dvignila vsa opozicija, zlasti leva: slovenska senatorka Tatjana Rojc je mobilizirala svoje politične zaveznike in celo osebno pisala predsedniku Mattarelli. Za zaščito slovenskega tiska – in torej za ohranitev subvencij – pa se je nenazadnje opredelila tudi vladna Liga – zlasti preko izjav predsednika Furlanije Julijske krajine Massimiliana Fedrige, ki zagovarja obstoječo ureditev.«
Vprašanje financiranja manjšinskih časopisov je v okviru obiska v Rimu izpostavil zunanji minister Miro Cerar. Skoraj sočasno sta se predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudi Pavšič in Walter Bandelj, v Rimu srečala z vodjo senatorjev Gibanja petih zvezd Stefanom Patuanellijem, ki je Tržačan in torej pozna manjšino.
Patuanelli se je v izjavi za Primorski dnevnik zavzel, da ukrep krčenja podpor tisku – ki ga podpira tudi on, ne bi smel škodovati jezikovnim manjšinam. Gibanje petih zvezd naj bi zato preučevalo dve možni rešitvi iz nastale zadrege. Prva predvideva uvedbo državnega sklada za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev. Po drugi pa naj bi državne podpore za Primorski dnevnik ter tednika Novi glas in Novi Matajur črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov, je poročal Janko Petrovec.
In kdaj bi lahko bila znana dokončna odločitev?
»Po dosedanji praksi vladne naveze – v zadnjem trenutku. Sporni proračunski zakon za prihodnje leto je zdaj v parlamentarni razpravi. Zaradi dobro znane grožnje z evropskimi sankcijami zaradi previsokega načrtovanega primanjkljaja bo zakon med razpravo deležen številnih popravkov, saj so pogajanja z Brusljem v teku. Spremembe bodo vnašali preko poslanskih pobud – a za večino predlaganih sprememb bo stala vlada. Verjetno tudi pri dokončni obliki ukrepa o ukinjanju državnih prispevkov tisku.«
Bi lahko bili pritiski uspešni?
Gibanje petih zvezd je sporno poslansko dopolnilo umaknilo. Italijanska vlada pa bo zdaj, po poročanju Primorskega dnevnika, med obravnavo državnega proračuna v senatu vložila svoj predlog glede javnih prispevkov časopisom.
Kot je napovedal vladni sekretar za založništvo in vidni predstavnik Gibanja 5 zvezd Vito Crimi, je treba postopno znižati javne podpore časopisom in urediti sektor njihovih prodajaln oziroma trafik. Prepričan pa je tudi, da se bo senat odločil za krčenje direktnih javnih prispevkov časopisom.
Dogajanje bomo seveda še naprej spremljali tudi v Sotočjih. Senatorka Tatjana Rojc in njeni parlamentarni kolegi iz južnotirolskih in valdostanskih strank so namreč za 13. december napovedali veliko protestno akcijo v parlamentu.
Rojake v Porabju je 30. 11.2018 obiskala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je življenje Slovencev v sosednjih državah spoznavala že kot državna sekretarka Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Predstavniki porabskih Slovencev so ministrici med drugim predstavili zelo pomemben razvojni program za prihodnje obdobje. Da je dokument izjemnega pomena, se je v pogovoru Silvo Eöry. strinjala tudi ministrica. Poleg strateškega okvira za nadaljnji razvoj predvideva tudi zelo konkretne ukrepe.
»V njem so konkretni projekti za nadaljnji razvoj, opredeljeni so tudi viri, s katerimi bi se lahko ti projekti financirali.«
Da bo razvojni program, ki so ga čakali več let, izboljšal življenje v Porabju, je prepričana zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Projektu, ki ga je pripravila Državna slovenska samouprava ob pomoči izkušenega svetovalnega podjetja, je naklonjena tudi madžarska vlada.
»Mislim, da, če se začne program uresničevati, bo naša pot lažja. Začel se bo konkreten gospodarski razvoj. Seveda računamo na podporo madžarske vlade, ki je pripravljena tudi finančno vložiti v razvoj te pokrajine. Seveda pa smo prepričani, da se bo odzvala tudi matična država s finančno pomočjo in da bomo ob tem izkoristili tudi možnosti, ki jih ponujajo evropska sredstva.«
Pa ta program podpira tudi Slovenija? Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pojasnjuje:
»Gotovo je (program) izjemnega pomena tudi za Slovenijo, ki si želi pri tem pomagati, sodelovati in na ta način omogočiti slovenski narodni skupnosti pogoje, da bodo tudi mlajše generacije ostale v slovenskem Porabju.«
Ministrica se zavzema tudi za tesnejše sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko v prihodnji finančni perspektivi EU, po vzoru sodelovanja med Slovenijo in Italijo v tem finančnem obdobju., na področju čezmejnih projektov.
Koroška Slovenka Olga Voglauer je svetovalka pri Kmečki izobraževalni skupnosti (KIS), organizaciji, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali tudi z zbornikom Naše kmetije, v katerem so predstavljene kmetije, izbor iz desetih let izhajanja Kmečkega koledarja. Zasluge zanj ima prav naša sogovornica, ki si je pred desetletjem, ko se je pridružila KIS, za cilj zastavila tudi izdajo tega koledarja, v katerem se predstavljajo koroške slovenske kmetije.
Eden pomembnih projektov je projekt SLAVIT – slovensko v naravoslovje treh dežel, ki poteka v okviru programa ERASMUS+. Namenjen je dijakom Slovenske gimnazije v Celovcu, Znanstvenega liceja dr. France Prešeren iz Trsta in Biotehniškega centra Naklo, cilj pa dati večji poudarek naravoslovju.
Olga Voglauer opozarja, da je izobrazba tudi na področju kmetijstva vse pomembnejša. Zato se ji zdi vse manj pomembna ideja, da bi vsaj na eni od kmetijskih šol na avstrijskem Koroškem poučevali v slovenskem jeziku. Triletna poklicna kmetijska šola namreč ni dovolj za uspešno kmetovanje.
»Delati bomo morali na tem, da razvijamo perspektive za izobražene ljudi tudi na področju kmetijstva.«
Iz lastnih izkušenj, z možem imata namreč ekološko kmetijo, pa tudi ve, da je vse bolj pomembna inovativnost.
»Če hočeš preživeti kot kmet, moraš imeti inovativen pristop in močno ekonomsko vizijo, kako kmetijo ohraniti in razviti.. Ni velikost tista, ki te naredi velikega, niso hektari tisti, ki te delajo uspešnega, temveč ideja in njena uresničitev.«
Sogovornica je ena redkih mladih koroških Slovenk in Slovencev, ki se je po končanem študiju na Dunaju vrnila domov. Kako to?
»Verjetno prav zato, ker sem kmečko dekle. Sem pač zrasla na kmetiji in ravno to me veže na Koroško, poleg tega pa me veže moja slovenščina, moja kultura, naša zgodovina. Tako se laže odločiš, da se vrneš na Koroško. Vem pa, da to ni množičen pojav.«
Pred 6 leti smo v naši oddaji poročali o velikem zanimanju za učenje slovenščine v Varaždinski županiji. Kar 14 osnovnih šol je namreč začelo s poukom slovenskega jezika, ki so ga poučevale učiteljice iz Slovenije.
Pouk slovenščine po tako imenovanem modelu C, ki ga financira Hrvaška, so sicer najprej vpeljali v eni od varaždinskih gimnazij v šolskem letu 2011/12, ko ga je obiskovalo 64 dijakov.
Leto pozneje se je dopolnili pouk slovenskega jezika, ki pa ga financira Slovenija, začel še na osnovnih šolah, za kar ima veliko zaslug tamkajšnja predstavnica slovenske manjšine Barbara Antolič Vupora, ki je dala pobudo. V šolskem letu 2012/13 je tako dopolnili pouk slovenščine na 14 osnovnih šolah obiskovalo 239 učencev. Šest let pozneje se je število učencev razpolovilo, pouk pa v letošnjem šolskem letu poteka na 7 osnovnih šolah.
Kdo so učenci, ki obiskujejo pouk, kakšen je njihov odnos do jezika in kakšen odnos imajo do jezika njihovi starši, je zanimalo tudi raziskovalci z Inštituta za narodnostna vprašanja, ki vse od začetka spremljajo ta projekt. Kot pojasnjuje doktorica Mojca Medvešek je glavni motiv za učenje pragmatičen.
»Slovenski jezik vidijo kot perspektiven jezik, ki jim bo ponujal večje možnosti pri zaposlovanju ali nadaljnjem izobraževanju. Seveda pa so tu tudi sorodniki iz Slovenije, meja je zelo mehka, fluidna, veliko hodijo v Slovenijo, v cerkev, trgovino. Slovenščina jim je tudi domač jezik.«
Gre za zelo pomemben projekt, pravi učiteljica slovenščine Damjana Hliš, ki sodeluje vse od začetka.
»Ne le da širimo tuj jezik, kot mu nekateri rečejo. To je tudi za marsikoga prvi jezik, materinščina, ki pa ga ne upajo izrazit. To je tudi jezik sosedov in zdi se jim pomembno. Imajo sorodnike pri nas, prijatelje, hodijo nakupovat, na izlete in želijo govoriti slovensko. Za nas je to neko poslanstvo, ki ga čutimo in z veseljem opravljamo.«
Pouk na osnovnih šolah poteka enkrat tedensko dve šolski uri in skupine so zelo heterogene oziroma je znanje jezika pri učencih različno, zato so morale učiteljice razviti nove učne metode, s katerimi motivirajo učence. Pri tem so zelo uspešne, kar dokazujejo tudi rezultati sami. Pokazalo se je, da so učenci z manj znanja na začetku na koncu lahko celo uspešnejši. Projekt se bo tako nadaljeval, zagotavlja Roman Gruden z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki prav sodeluje že vse od začetka.
Zadovoljen in poučevanju slovenskega jezika naklonjen pa je tudi načelnik za šolstvo Varaždinske županije Miroslav Hudjek, ki je doštudiral v Mariboru.
»Gre za fantastičen projekt in navdušen sem nad odzivom, kakršen je. Bo pa še veliko boljši, saj bomo vpeljali nove programe, ki bodo še povečali zanimanje učencev za pouk slovenskega jezika. Gre za mednarodno šolo v naravi, ki jo bomo pripravili skupaj s Slovenijo.«
Kako pa projekt ocenjuje predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman, vodja izpostave INV na Reki? Prisluhnite oddaji!
876 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od pozivov za zaščito slovenskih časopisov v Rimu, prek kmetijstva v Porabja in na avstrijskem Koroškem do pouka slovenščine v Varaždinski županiji
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Bo državna podpora ostala?
Kot ugotavlja rimski dopisnik Rtv Slovenija Janko Petrovec, je že dolgo znano, da Gibanje petih zvezd nasprotuje javnemu financiranju tiskanih medijev.
»Po svojih družbenih omrežjih izvaja pogoste trolovske napade na kritične komentatorje, zlasti v velikih vsedržavnih časopisih. V tem smislu tudi napoved ukinitve državnih podpor tisku mnogi berejo predvsem kot maščevanje za kritično držo do politike Gibanja petih zvezd.«
Ukinitev podpor bi prizadela predvsem male časopise, lokalne časopise, glasila občin in seveda – manjšinske časopise, kot je tirolski Dolomiten ali slovenski Primorski dnevnik, pa seveda slovenska tednika Novi glas in Novi Matajur. Slovenski časopisi se sicer delno financirajo iz zaščitnega, iz naslova subvencij za tisk pa prihaja okoli 3 milijone evrov letno. To je pomemben denar, brez katerega bi slovenski časopisi v FJK lahko zaprli vrata.
Toda dogajanje zadnjih tednov je nakazovalo, da bo Gibanje petih zvezd moralo popustiti, saj so kritike prihajale od povsod: ne samo iz opozicijskih vrst, ampak celo od vladne partnerice in iz dela v Gibanju samem.
Predsednik Italije Sergio Mattarella se je med obiskom na Južnem Tirolskem zavzel za politiko podpore svobodi tiska in za dosledno zaščito jezikovnih manjšin. Premier Giuseppe Conte je na vprašanje Janka Petrovca na srečanju s tujimi dopisniki v Rimu 22. 10.2018 potrdil, da njegova vlada misli resno z odpravo subvencij tisku, a hkrati zagotovil, da bo zakon upošteval izjeme in da bo varoval stopnjo zaščite jezikovnih manjšin.
»Proti ukrepu se je dvignila vsa opozicija, zlasti leva: slovenska senatorka Tatjana Rojc je mobilizirala svoje politične zaveznike in celo osebno pisala predsedniku Mattarelli. Za zaščito slovenskega tiska – in torej za ohranitev subvencij – pa se je nenazadnje opredelila tudi vladna Liga – zlasti preko izjav predsednika Furlanije Julijske krajine Massimiliana Fedrige, ki zagovarja obstoječo ureditev.«
Vprašanje financiranja manjšinskih časopisov je v okviru obiska v Rimu izpostavil zunanji minister Miro Cerar. Skoraj sočasno sta se predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudi Pavšič in Walter Bandelj, v Rimu srečala z vodjo senatorjev Gibanja petih zvezd Stefanom Patuanellijem, ki je Tržačan in torej pozna manjšino.
Patuanelli se je v izjavi za Primorski dnevnik zavzel, da ukrep krčenja podpor tisku – ki ga podpira tudi on, ne bi smel škodovati jezikovnim manjšinam. Gibanje petih zvezd naj bi zato preučevalo dve možni rešitvi iz nastale zadrege. Prva predvideva uvedbo državnega sklada za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev. Po drugi pa naj bi državne podpore za Primorski dnevnik ter tednika Novi glas in Novi Matajur črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov, je poročal Janko Petrovec.
In kdaj bi lahko bila znana dokončna odločitev?
»Po dosedanji praksi vladne naveze – v zadnjem trenutku. Sporni proračunski zakon za prihodnje leto je zdaj v parlamentarni razpravi. Zaradi dobro znane grožnje z evropskimi sankcijami zaradi previsokega načrtovanega primanjkljaja bo zakon med razpravo deležen številnih popravkov, saj so pogajanja z Brusljem v teku. Spremembe bodo vnašali preko poslanskih pobud – a za večino predlaganih sprememb bo stala vlada. Verjetno tudi pri dokončni obliki ukrepa o ukinjanju državnih prispevkov tisku.«
Bi lahko bili pritiski uspešni?
Gibanje petih zvezd je sporno poslansko dopolnilo umaknilo. Italijanska vlada pa bo zdaj, po poročanju Primorskega dnevnika, med obravnavo državnega proračuna v senatu vložila svoj predlog glede javnih prispevkov časopisom.
Kot je napovedal vladni sekretar za založništvo in vidni predstavnik Gibanja 5 zvezd Vito Crimi, je treba postopno znižati javne podpore časopisom in urediti sektor njihovih prodajaln oziroma trafik. Prepričan pa je tudi, da se bo senat odločil za krčenje direktnih javnih prispevkov časopisom.
Dogajanje bomo seveda še naprej spremljali tudi v Sotočjih. Senatorka Tatjana Rojc in njeni parlamentarni kolegi iz južnotirolskih in valdostanskih strank so namreč za 13. december napovedali veliko protestno akcijo v parlamentu.
Rojake v Porabju je 30. 11.2018 obiskala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je življenje Slovencev v sosednjih državah spoznavala že kot državna sekretarka Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Predstavniki porabskih Slovencev so ministrici med drugim predstavili zelo pomemben razvojni program za prihodnje obdobje. Da je dokument izjemnega pomena, se je v pogovoru Silvo Eöry. strinjala tudi ministrica. Poleg strateškega okvira za nadaljnji razvoj predvideva tudi zelo konkretne ukrepe.
»V njem so konkretni projekti za nadaljnji razvoj, opredeljeni so tudi viri, s katerimi bi se lahko ti projekti financirali.«
Da bo razvojni program, ki so ga čakali več let, izboljšal življenje v Porabju, je prepričana zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Projektu, ki ga je pripravila Državna slovenska samouprava ob pomoči izkušenega svetovalnega podjetja, je naklonjena tudi madžarska vlada.
»Mislim, da, če se začne program uresničevati, bo naša pot lažja. Začel se bo konkreten gospodarski razvoj. Seveda računamo na podporo madžarske vlade, ki je pripravljena tudi finančno vložiti v razvoj te pokrajine. Seveda pa smo prepričani, da se bo odzvala tudi matična država s finančno pomočjo in da bomo ob tem izkoristili tudi možnosti, ki jih ponujajo evropska sredstva.«
Pa ta program podpira tudi Slovenija? Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pojasnjuje:
»Gotovo je (program) izjemnega pomena tudi za Slovenijo, ki si želi pri tem pomagati, sodelovati in na ta način omogočiti slovenski narodni skupnosti pogoje, da bodo tudi mlajše generacije ostale v slovenskem Porabju.«
Ministrica se zavzema tudi za tesnejše sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko v prihodnji finančni perspektivi EU, po vzoru sodelovanja med Slovenijo in Italijo v tem finančnem obdobju., na področju čezmejnih projektov.
Koroška Slovenka Olga Voglauer je svetovalka pri Kmečki izobraževalni skupnosti (KIS), organizaciji, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali tudi z zbornikom Naše kmetije, v katerem so predstavljene kmetije, izbor iz desetih let izhajanja Kmečkega koledarja. Zasluge zanj ima prav naša sogovornica, ki si je pred desetletjem, ko se je pridružila KIS, za cilj zastavila tudi izdajo tega koledarja, v katerem se predstavljajo koroške slovenske kmetije.
Eden pomembnih projektov je projekt SLAVIT – slovensko v naravoslovje treh dežel, ki poteka v okviru programa ERASMUS+. Namenjen je dijakom Slovenske gimnazije v Celovcu, Znanstvenega liceja dr. France Prešeren iz Trsta in Biotehniškega centra Naklo, cilj pa dati večji poudarek naravoslovju.
Olga Voglauer opozarja, da je izobrazba tudi na področju kmetijstva vse pomembnejša. Zato se ji zdi vse manj pomembna ideja, da bi vsaj na eni od kmetijskih šol na avstrijskem Koroškem poučevali v slovenskem jeziku. Triletna poklicna kmetijska šola namreč ni dovolj za uspešno kmetovanje.
»Delati bomo morali na tem, da razvijamo perspektive za izobražene ljudi tudi na področju kmetijstva.«
Iz lastnih izkušenj, z možem imata namreč ekološko kmetijo, pa tudi ve, da je vse bolj pomembna inovativnost.
»Če hočeš preživeti kot kmet, moraš imeti inovativen pristop in močno ekonomsko vizijo, kako kmetijo ohraniti in razviti.. Ni velikost tista, ki te naredi velikega, niso hektari tisti, ki te delajo uspešnega, temveč ideja in njena uresničitev.«
Sogovornica je ena redkih mladih koroških Slovenk in Slovencev, ki se je po končanem študiju na Dunaju vrnila domov. Kako to?
»Verjetno prav zato, ker sem kmečko dekle. Sem pač zrasla na kmetiji in ravno to me veže na Koroško, poleg tega pa me veže moja slovenščina, moja kultura, naša zgodovina. Tako se laže odločiš, da se vrneš na Koroško. Vem pa, da to ni množičen pojav.«
Pred 6 leti smo v naši oddaji poročali o velikem zanimanju za učenje slovenščine v Varaždinski županiji. Kar 14 osnovnih šol je namreč začelo s poukom slovenskega jezika, ki so ga poučevale učiteljice iz Slovenije.
Pouk slovenščine po tako imenovanem modelu C, ki ga financira Hrvaška, so sicer najprej vpeljali v eni od varaždinskih gimnazij v šolskem letu 2011/12, ko ga je obiskovalo 64 dijakov.
Leto pozneje se je dopolnili pouk slovenskega jezika, ki pa ga financira Slovenija, začel še na osnovnih šolah, za kar ima veliko zaslug tamkajšnja predstavnica slovenske manjšine Barbara Antolič Vupora, ki je dala pobudo. V šolskem letu 2012/13 je tako dopolnili pouk slovenščine na 14 osnovnih šolah obiskovalo 239 učencev. Šest let pozneje se je število učencev razpolovilo, pouk pa v letošnjem šolskem letu poteka na 7 osnovnih šolah.
Kdo so učenci, ki obiskujejo pouk, kakšen je njihov odnos do jezika in kakšen odnos imajo do jezika njihovi starši, je zanimalo tudi raziskovalci z Inštituta za narodnostna vprašanja, ki vse od začetka spremljajo ta projekt. Kot pojasnjuje doktorica Mojca Medvešek je glavni motiv za učenje pragmatičen.
»Slovenski jezik vidijo kot perspektiven jezik, ki jim bo ponujal večje možnosti pri zaposlovanju ali nadaljnjem izobraževanju. Seveda pa so tu tudi sorodniki iz Slovenije, meja je zelo mehka, fluidna, veliko hodijo v Slovenijo, v cerkev, trgovino. Slovenščina jim je tudi domač jezik.«
Gre za zelo pomemben projekt, pravi učiteljica slovenščine Damjana Hliš, ki sodeluje vse od začetka.
»Ne le da širimo tuj jezik, kot mu nekateri rečejo. To je tudi za marsikoga prvi jezik, materinščina, ki pa ga ne upajo izrazit. To je tudi jezik sosedov in zdi se jim pomembno. Imajo sorodnike pri nas, prijatelje, hodijo nakupovat, na izlete in želijo govoriti slovensko. Za nas je to neko poslanstvo, ki ga čutimo in z veseljem opravljamo.«
Pouk na osnovnih šolah poteka enkrat tedensko dve šolski uri in skupine so zelo heterogene oziroma je znanje jezika pri učencih različno, zato so morale učiteljice razviti nove učne metode, s katerimi motivirajo učence. Pri tem so zelo uspešne, kar dokazujejo tudi rezultati sami. Pokazalo se je, da so učenci z manj znanja na začetku na koncu lahko celo uspešnejši. Projekt se bo tako nadaljeval, zagotavlja Roman Gruden z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki prav sodeluje že vse od začetka.
Zadovoljen in poučevanju slovenskega jezika naklonjen pa je tudi načelnik za šolstvo Varaždinske županije Miroslav Hudjek, ki je doštudiral v Mariboru.
»Gre za fantastičen projekt in navdušen sem nad odzivom, kakršen je. Bo pa še veliko boljši, saj bomo vpeljali nove programe, ki bodo še povečali zanimanje učencev za pouk slovenskega jezika. Gre za mednarodno šolo v naravi, ki jo bomo pripravili skupaj s Slovenijo.«
Kako pa projekt ocenjuje predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman, vodja izpostave INV na Reki? Prisluhnite oddaji!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.
Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.
Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.
Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!
Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.
Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!
Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!
Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.
V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!
Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!
Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.
Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!
Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
Skupaj s Slovenci v sosednjih državah praznujemo 30-letnico delovanja kulturnega društva Člen 7 - Pavlova hiša, ki povezuje rojake na avstrijskem Štajerskem, in 20-letnico njihovega središča v Potrni. V Celovcu se pridružimo praznovanju ob 40-letnici delovanja slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je v svoji zgodovini prestala več zahtevnih preizkušenj. Obudimo nekaj spominov na pol stoletja Kraške ohceti, največje kulturno etnografske prireditve Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Gostimo predsednico društva EU korak z Reke Marijano Košuta Banković, ki optimistično gleda v prihodnost in računa na nadaljnjo podporo iz Slovenije. Več stikov s Slovenijo pa si želi tudi zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Zakaj?Prisluhnite!
Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Neveljaven email naslov