Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 14.1.2019

14.01.2019


Kakšni so letošnji načrti krovnih kulturnih organizacij koroških Slovencev, Kralj na Betajnovi za konec Cankarjevega leta v Trstu, dejavna porabska Slovenka Micka Bajzek, priznanja Naša Slovenija

Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev – Slovenska prosveta zveza (SPZ) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), sprašujemo poslovodjo SPZ Mitjo Rovška in tajnico KKZ Zalko Kelih Olip.

Obe zvezi bosta s svojimi programi tudi letos skrbeli za utrjevanje znanja slovenščine med mladimi. Pri SPZ, pravi Mitja Rovšek, načrtujejo nekaj sprememb pri njihovih tradicionalnih jezikovnih počitnicah na morju.

»Običajno je bilo 45 otrok, letos bomo to malo spremenili. Naredili bomo dve skupini por 20, 25 otrok, da bodo lahko vzgojitelji bolj kakovostno delali z njimi. Potem imamo še jezikovni in športni teden v Šentjanžu, ki ga soorganiziramo. Tu bo še poletni kamp na Bleščeči planini. Pri vseh teh projektih pa je v ospredju jezikovna plat.«

Med letošnjimi načrti SPZ je tudi premier nove gledališke predstave, podobno kot je bila lani predstava 25 udarcev Teatra Šentjanž, v kateri je prvič skupaj nastopila peterica koroških slovenskih profesionalnih igralk in igralec. Omenjena predstava je tudi med izbranimi gosti 49. tedna slovenske drame, kot predstava s slovenskim besedilom uprizorjena v tujini.

Pod okriljem SPZ pa deluje tudi Slovenska študijska knjižnica v Celovcu, ki pa ima že nekaj let precejšnje finančne težave. Kot možna rešiteljica se je lani ponudila Univerza Alpe Adria, ki bi prevzela del njihovega gradiva, vendar se ta možnost ni izkazala za ustrezno, pravi Mitja Rovšek.

»Tu ne vidimo premikov. Osnovni problem je, da za normalno delovanje ni dovolj denarja. Trenutno delamo z dvema zaposlenima in eno pomočnico, kar je seveda pri 150.000 izvodih mnogo premalo in težave nastopijo ob odsotnosti. Rešitev s celovško univerzo se je izkazala za neustrezno. Finančno bi namreč to pomenilo enake ali pa morda še večje stroške.«

Če bi izvode iz študijske knjižnice prevzela univerzitetna knjižnica, bi jih morala vključiti v svoj sistem izposoje, ki pa je drugačen, in tudi oni bi morali dodatno zaposliti dvojezično osebje, kar bi bilo še dražje.

»Bi bilo najpametneje, da bi se Univerza zaradi lastnega interesa, saj imamo 45.000 izvodov znanstvene literature, potegovala za dodatna sredstva, ki bi jih neposredno črpali. Žal iz tega dosedaj ni bilo nič, saj sta se menjali vladi, kar pomeni, da je treba začeti vse od začetka. Do sedaj se, na žalost, ni nič premaknilo.«     

Reševanje težav Slovenske študijske knjižnice v Celovcu tako ostaja, se strinja poslovodja Mitja Rovšek, eden od pomembni letošnjih izzivov SPZ.

Kakšni izzivi pa so pred Krščansko kulturno zvezo, drugo krovno kulturno organizacijo koroških Slovencev? Kot prav tajnica Zalka Kelih Olip, jih že januarja čaka kar nekaj pomembnih projektov. Od seminarja za vodje otroških in mladinskih zborov do podelitve Tischlerjeve nagrade, ki jo letos dobi dolgoletni predsednik KKZ Janko Zerzer, zadnja leta posvečen predvsem projektu Slovenščina v družini, zelo pomembnem za ohranitev slovenskih koroških narečij.

Vmes so še lutkovne predstave za vrtce in šole, ki jih KKZ pripravi v Šmihelu, Celovcu in Šentjakobu, in so prav tako zelo pomembne, pravi tajnica zveze Zalka Kelih Olip.

»Tudi s temi predstavami želimo posredovati slovenski jezik, v tem primeru z lutkami. Da otroci slišijo in vidijo slovensko predstavo, učitelji pa se z njimi že prej predstavljajo. Tudi tu gre za jezik.«   

Pred osrednjim koncertom KKZ Koroška poje, tokrat namenjenem predstavitvi malih vokalnih skupin, ki jih je na avstrijskem Koroškem res veliko, bo februarja potekala še Tribuna – srečanje gledaliških skupin.

»Na tej Tribuni se zvrstijo vse naše skupine, ki so  bile lani v Ankaranu in se še enkrat predstavijo širši publiki, to so šole, vrtci pa tudi drug drugemu. Predstave si ogledajo tudi selektorji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki vsako leto izberejo katero od predstav za sodelovanje na različnih gledaliških srečanjih.«    

Konec aprila in v začetku maja bosta v Globasnici in Šentjakobu srečanje otroških in mladinskih zborov, še ena od pomembnih prireditev za koroške Slovence, saj se na dveh srečanjih predstavijo skoraj vsi otroški in mladinski zbori, ki se več mesecev pripravljajo na ta koncert.

Letošnje leto bo pri KKZ tudi v znamenju 40-letnice Tedna mladih na Rebrci, ki jo bodo praznovali konec junija. Več lahko slišite v pogovoru s tajnico KKZ Zalko Kelih Olip v oddaji.

Kdor hoče naprej, mora naprej….

V osrednji kulturni hiši Slovencev na Tržaškem, v Slovenskem stalnem gledališču, je 11.januarja zaživela tretja domača predstava v  tej sezoni. To je Cankarjeva drama Kralj na Betajnovi, vrhunec in obenem zaključek Cankarjevega leta v Trstu, ki je pod okriljem krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze ponudil vrsto dogodkov ob lanski obletnici smrti slovenskega literata.

Kot ugotavlja Mirjam Muženič, tržaški Kralj na Betajnovi ni klasična uprizoritev, kakršnih smo bili vajeni doslej, že dvakrat tudi v Trstu. Režiser, uspešni filmar in tudi avtor prve slovenske grozljivke Idila, ki je na festivalih prejel že 20 nagrad, je na oder slovenskega gledališča  postavil srhljivko. V njej je pokazal temne plati človeške duše in tako odprl nov pogled na Cankarja. V svoji prvi dramski režiji Tomaž Gorkič pravi, da mu Cankar predstavlja frustracijo iz obdobja šolanja, ko se je moral prezgodaj srečati z njim.

»Zdaj, ko sem ponovno bral nekatere stvari, sem videl, da je Cankar precej mračen avtor. Nisem odkrival nekega drugega pogleda. Mogoče vidim, pa ne zamerite mi, kar bom dejal, da veliko napako delajo lingvistični fašisti, ki postavljajo Cankarja na besedo, besedo, besedo, premalo pa na pomen, kaj se dejansko skriva v tej besedi. Če človek zelo pozorno bere, vidi, da je v Cankarju na splošno veliko mračne plati družbe, predvsem to, kar ljudje skušamo skrivati za temi plastičnimi nasmeški.«

‘Lepo se je srečati in pogovoriti!’

Zelo dejavni porabski Slovenki Micki Bajzek, članici najdejavnejšega društva v Porabju – društva upokojencev, je občina Monošter podelila priznanje Za narodnosti. Bila je ganjena, je zaupala Silvi Eöry.

Poštarica je bila predana petju in skupaj z ljudskimi pevkami iz Monoštra je veliko prepotovala. Pogosto so gostovale tudi v Sloveniji.

»Obiskali smo veliko mest, veliko lepih mest. Kamorkoli smo šli, smo se dobro počutili, saj so nas povsod lepo sprejeli. Mi pa smo bili veseli in smo radi prihajali. Najlepše je bilo, ko sem v Kopru lahko prvič videla morje   pravi Micka Bajzek, lepo so nas sprejeli, v Kopru pa je prvič videla morje. Tisto je bilo čudovito.«

Ni bila edina, ki je takrat prvič videla morje, pravi Micka Bajzek, ponosna na svoje rojakinje, sopevke, s katerimi se je vedno dobro razumela.

»Spoštovale smo se, nikoli se nismo kregale ali druga drugo po strani gledale. Lepo je bilo.«

Še več spominov rojakinje iz Porabja lahko slišite v tokratni oddaji.

Priznanja Naša Slovenija tudi za rojake v zamejstvu

Gibanje Kultura Natura Slovenija je društvo, ki spodbuja in povezuje posameznike in nevladne organizacije, aktivne na področju slovenske kulturne in naravne dediščine. S svojimi dejavnostmi, kot piše na njihovi spletni strani, širi zavest in znanja o dediščini v skupnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru, torej tudi v zamejstvu.

S priznanji Naša Slovenija pa društvo nagrajuje tudi rojake iz zamejstva, posameznike in organizacije, ki skrbijo za ohranjanje in promocijo slovenske naravne in kulturne dediščine. V 8 letih so zbrali 800 nominacij in podelili 90 priznanj. Med odlikovanimi so tudi Slovenci in slovenska društva iz sosednjih držav.

Več o priznanjih, kategorijah in prijavi, možni do 8.2. 2019, lahko slišite v pogovoru s predsednikom Gibanje Kultura Natura Slovenija Slavkom Meškom, idejnim očetom podeljevanja priznanj Naša Slovenija. In si preberete tu.


Sotočja

876 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 14.1.2019

14.01.2019


Kakšni so letošnji načrti krovnih kulturnih organizacij koroških Slovencev, Kralj na Betajnovi za konec Cankarjevega leta v Trstu, dejavna porabska Slovenka Micka Bajzek, priznanja Naša Slovenija

Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev – Slovenska prosveta zveza (SPZ) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), sprašujemo poslovodjo SPZ Mitjo Rovška in tajnico KKZ Zalko Kelih Olip.

Obe zvezi bosta s svojimi programi tudi letos skrbeli za utrjevanje znanja slovenščine med mladimi. Pri SPZ, pravi Mitja Rovšek, načrtujejo nekaj sprememb pri njihovih tradicionalnih jezikovnih počitnicah na morju.

»Običajno je bilo 45 otrok, letos bomo to malo spremenili. Naredili bomo dve skupini por 20, 25 otrok, da bodo lahko vzgojitelji bolj kakovostno delali z njimi. Potem imamo še jezikovni in športni teden v Šentjanžu, ki ga soorganiziramo. Tu bo še poletni kamp na Bleščeči planini. Pri vseh teh projektih pa je v ospredju jezikovna plat.«

Med letošnjimi načrti SPZ je tudi premier nove gledališke predstave, podobno kot je bila lani predstava 25 udarcev Teatra Šentjanž, v kateri je prvič skupaj nastopila peterica koroških slovenskih profesionalnih igralk in igralec. Omenjena predstava je tudi med izbranimi gosti 49. tedna slovenske drame, kot predstava s slovenskim besedilom uprizorjena v tujini.

Pod okriljem SPZ pa deluje tudi Slovenska študijska knjižnica v Celovcu, ki pa ima že nekaj let precejšnje finančne težave. Kot možna rešiteljica se je lani ponudila Univerza Alpe Adria, ki bi prevzela del njihovega gradiva, vendar se ta možnost ni izkazala za ustrezno, pravi Mitja Rovšek.

»Tu ne vidimo premikov. Osnovni problem je, da za normalno delovanje ni dovolj denarja. Trenutno delamo z dvema zaposlenima in eno pomočnico, kar je seveda pri 150.000 izvodih mnogo premalo in težave nastopijo ob odsotnosti. Rešitev s celovško univerzo se je izkazala za neustrezno. Finančno bi namreč to pomenilo enake ali pa morda še večje stroške.«

Če bi izvode iz študijske knjižnice prevzela univerzitetna knjižnica, bi jih morala vključiti v svoj sistem izposoje, ki pa je drugačen, in tudi oni bi morali dodatno zaposliti dvojezično osebje, kar bi bilo še dražje.

»Bi bilo najpametneje, da bi se Univerza zaradi lastnega interesa, saj imamo 45.000 izvodov znanstvene literature, potegovala za dodatna sredstva, ki bi jih neposredno črpali. Žal iz tega dosedaj ni bilo nič, saj sta se menjali vladi, kar pomeni, da je treba začeti vse od začetka. Do sedaj se, na žalost, ni nič premaknilo.«     

Reševanje težav Slovenske študijske knjižnice v Celovcu tako ostaja, se strinja poslovodja Mitja Rovšek, eden od pomembni letošnjih izzivov SPZ.

Kakšni izzivi pa so pred Krščansko kulturno zvezo, drugo krovno kulturno organizacijo koroških Slovencev? Kot prav tajnica Zalka Kelih Olip, jih že januarja čaka kar nekaj pomembnih projektov. Od seminarja za vodje otroških in mladinskih zborov do podelitve Tischlerjeve nagrade, ki jo letos dobi dolgoletni predsednik KKZ Janko Zerzer, zadnja leta posvečen predvsem projektu Slovenščina v družini, zelo pomembnem za ohranitev slovenskih koroških narečij.

Vmes so še lutkovne predstave za vrtce in šole, ki jih KKZ pripravi v Šmihelu, Celovcu in Šentjakobu, in so prav tako zelo pomembne, pravi tajnica zveze Zalka Kelih Olip.

»Tudi s temi predstavami želimo posredovati slovenski jezik, v tem primeru z lutkami. Da otroci slišijo in vidijo slovensko predstavo, učitelji pa se z njimi že prej predstavljajo. Tudi tu gre za jezik.«   

Pred osrednjim koncertom KKZ Koroška poje, tokrat namenjenem predstavitvi malih vokalnih skupin, ki jih je na avstrijskem Koroškem res veliko, bo februarja potekala še Tribuna – srečanje gledaliških skupin.

»Na tej Tribuni se zvrstijo vse naše skupine, ki so  bile lani v Ankaranu in se še enkrat predstavijo širši publiki, to so šole, vrtci pa tudi drug drugemu. Predstave si ogledajo tudi selektorji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki vsako leto izberejo katero od predstav za sodelovanje na različnih gledaliških srečanjih.«    

Konec aprila in v začetku maja bosta v Globasnici in Šentjakobu srečanje otroških in mladinskih zborov, še ena od pomembnih prireditev za koroške Slovence, saj se na dveh srečanjih predstavijo skoraj vsi otroški in mladinski zbori, ki se več mesecev pripravljajo na ta koncert.

Letošnje leto bo pri KKZ tudi v znamenju 40-letnice Tedna mladih na Rebrci, ki jo bodo praznovali konec junija. Več lahko slišite v pogovoru s tajnico KKZ Zalko Kelih Olip v oddaji.

Kdor hoče naprej, mora naprej….

V osrednji kulturni hiši Slovencev na Tržaškem, v Slovenskem stalnem gledališču, je 11.januarja zaživela tretja domača predstava v  tej sezoni. To je Cankarjeva drama Kralj na Betajnovi, vrhunec in obenem zaključek Cankarjevega leta v Trstu, ki je pod okriljem krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze ponudil vrsto dogodkov ob lanski obletnici smrti slovenskega literata.

Kot ugotavlja Mirjam Muženič, tržaški Kralj na Betajnovi ni klasična uprizoritev, kakršnih smo bili vajeni doslej, že dvakrat tudi v Trstu. Režiser, uspešni filmar in tudi avtor prve slovenske grozljivke Idila, ki je na festivalih prejel že 20 nagrad, je na oder slovenskega gledališča  postavil srhljivko. V njej je pokazal temne plati človeške duše in tako odprl nov pogled na Cankarja. V svoji prvi dramski režiji Tomaž Gorkič pravi, da mu Cankar predstavlja frustracijo iz obdobja šolanja, ko se je moral prezgodaj srečati z njim.

»Zdaj, ko sem ponovno bral nekatere stvari, sem videl, da je Cankar precej mračen avtor. Nisem odkrival nekega drugega pogleda. Mogoče vidim, pa ne zamerite mi, kar bom dejal, da veliko napako delajo lingvistični fašisti, ki postavljajo Cankarja na besedo, besedo, besedo, premalo pa na pomen, kaj se dejansko skriva v tej besedi. Če človek zelo pozorno bere, vidi, da je v Cankarju na splošno veliko mračne plati družbe, predvsem to, kar ljudje skušamo skrivati za temi plastičnimi nasmeški.«

‘Lepo se je srečati in pogovoriti!’

Zelo dejavni porabski Slovenki Micki Bajzek, članici najdejavnejšega društva v Porabju – društva upokojencev, je občina Monošter podelila priznanje Za narodnosti. Bila je ganjena, je zaupala Silvi Eöry.

Poštarica je bila predana petju in skupaj z ljudskimi pevkami iz Monoštra je veliko prepotovala. Pogosto so gostovale tudi v Sloveniji.

»Obiskali smo veliko mest, veliko lepih mest. Kamorkoli smo šli, smo se dobro počutili, saj so nas povsod lepo sprejeli. Mi pa smo bili veseli in smo radi prihajali. Najlepše je bilo, ko sem v Kopru lahko prvič videla morje   pravi Micka Bajzek, lepo so nas sprejeli, v Kopru pa je prvič videla morje. Tisto je bilo čudovito.«

Ni bila edina, ki je takrat prvič videla morje, pravi Micka Bajzek, ponosna na svoje rojakinje, sopevke, s katerimi se je vedno dobro razumela.

»Spoštovale smo se, nikoli se nismo kregale ali druga drugo po strani gledale. Lepo je bilo.«

Še več spominov rojakinje iz Porabja lahko slišite v tokratni oddaji.

Priznanja Naša Slovenija tudi za rojake v zamejstvu

Gibanje Kultura Natura Slovenija je društvo, ki spodbuja in povezuje posameznike in nevladne organizacije, aktivne na področju slovenske kulturne in naravne dediščine. S svojimi dejavnostmi, kot piše na njihovi spletni strani, širi zavest in znanja o dediščini v skupnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru, torej tudi v zamejstvu.

S priznanji Naša Slovenija pa društvo nagrajuje tudi rojake iz zamejstva, posameznike in organizacije, ki skrbijo za ohranjanje in promocijo slovenske naravne in kulturne dediščine. V 8 letih so zbrali 800 nominacij in podelili 90 priznanj. Med odlikovanimi so tudi Slovenci in slovenska društva iz sosednjih držav.

Več o priznanjih, kategorijah in prijavi, možni do 8.2. 2019, lahko slišite v pogovoru s predsednikom Gibanje Kultura Natura Slovenija Slavkom Meškom, idejnim očetom podeljevanja priznanj Naša Slovenija. In si preberete tu.


08.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


01.10.2018

Sotočja 1. 10. 2018

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.


24.09.2018

Sotočja 24.9.2018

Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.


17.09.2018

Sotočja 17. 9. 2018

Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.


10.09.2018

Sotočja 10.09.2018

Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!


03.09.2018

Sotočja 3.9.2018

Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.


27.08.2018

Sotočja 27.8.2018

Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!


13.08.2018

Primorska poje

Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!


20.08.2018

Sotočja 20.8.2018

Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.


06.08.2018

SOTOČJA, 6. 8. 2018

V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!


30.07.2018

Sotočja 30.7.2018

Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!


23.07.2018

Sotočja 23.7.2018

Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.


16.07.2018

Sotočja 16.7.2018

Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!


09.07.2018

Sotočja 9.7.2018

Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!


02.07.2018

Sotočja 2.7.2018

Skupaj s Slovenci v sosednjih državah praznujemo 30-letnico delovanja kulturnega društva Člen 7 - Pavlova hiša, ki povezuje rojake na avstrijskem Štajerskem, in 20-letnico njihovega središča v Potrni. V Celovcu se pridružimo praznovanju ob 40-letnici delovanja slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je v svoji zgodovini prestala več zahtevnih preizkušenj. Obudimo nekaj spominov na pol stoletja Kraške ohceti, največje kulturno etnografske prireditve Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Gostimo predsednico društva EU korak z Reke Marijano Košuta Banković, ki optimistično gleda v prihodnost in računa na nadaljnjo podporo iz Slovenije. Več stikov s Slovenijo pa si želi tudi zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Zakaj?Prisluhnite!


25.06.2018

Sotočja 25.6.2018

Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


18.06.2018

Sotočja 18. 6. 2018

Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!


11.06.2018

Sotočja 11.6.2018

V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.


Stran 15 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov