Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 14.1.2019

14.01.2019


Kakšni so letošnji načrti krovnih kulturnih organizacij koroških Slovencev, Kralj na Betajnovi za konec Cankarjevega leta v Trstu, dejavna porabska Slovenka Micka Bajzek, priznanja Naša Slovenija

Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev – Slovenska prosveta zveza (SPZ) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), sprašujemo poslovodjo SPZ Mitjo Rovška in tajnico KKZ Zalko Kelih Olip.

Obe zvezi bosta s svojimi programi tudi letos skrbeli za utrjevanje znanja slovenščine med mladimi. Pri SPZ, pravi Mitja Rovšek, načrtujejo nekaj sprememb pri njihovih tradicionalnih jezikovnih počitnicah na morju.

»Običajno je bilo 45 otrok, letos bomo to malo spremenili. Naredili bomo dve skupini por 20, 25 otrok, da bodo lahko vzgojitelji bolj kakovostno delali z njimi. Potem imamo še jezikovni in športni teden v Šentjanžu, ki ga soorganiziramo. Tu bo še poletni kamp na Bleščeči planini. Pri vseh teh projektih pa je v ospredju jezikovna plat.«

Med letošnjimi načrti SPZ je tudi premier nove gledališke predstave, podobno kot je bila lani predstava 25 udarcev Teatra Šentjanž, v kateri je prvič skupaj nastopila peterica koroških slovenskih profesionalnih igralk in igralec. Omenjena predstava je tudi med izbranimi gosti 49. tedna slovenske drame, kot predstava s slovenskim besedilom uprizorjena v tujini.

Pod okriljem SPZ pa deluje tudi Slovenska študijska knjižnica v Celovcu, ki pa ima že nekaj let precejšnje finančne težave. Kot možna rešiteljica se je lani ponudila Univerza Alpe Adria, ki bi prevzela del njihovega gradiva, vendar se ta možnost ni izkazala za ustrezno, pravi Mitja Rovšek.

»Tu ne vidimo premikov. Osnovni problem je, da za normalno delovanje ni dovolj denarja. Trenutno delamo z dvema zaposlenima in eno pomočnico, kar je seveda pri 150.000 izvodih mnogo premalo in težave nastopijo ob odsotnosti. Rešitev s celovško univerzo se je izkazala za neustrezno. Finančno bi namreč to pomenilo enake ali pa morda še večje stroške.«

Če bi izvode iz študijske knjižnice prevzela univerzitetna knjižnica, bi jih morala vključiti v svoj sistem izposoje, ki pa je drugačen, in tudi oni bi morali dodatno zaposliti dvojezično osebje, kar bi bilo še dražje.

»Bi bilo najpametneje, da bi se Univerza zaradi lastnega interesa, saj imamo 45.000 izvodov znanstvene literature, potegovala za dodatna sredstva, ki bi jih neposredno črpali. Žal iz tega dosedaj ni bilo nič, saj sta se menjali vladi, kar pomeni, da je treba začeti vse od začetka. Do sedaj se, na žalost, ni nič premaknilo.«     

Reševanje težav Slovenske študijske knjižnice v Celovcu tako ostaja, se strinja poslovodja Mitja Rovšek, eden od pomembni letošnjih izzivov SPZ.

Kakšni izzivi pa so pred Krščansko kulturno zvezo, drugo krovno kulturno organizacijo koroških Slovencev? Kot prav tajnica Zalka Kelih Olip, jih že januarja čaka kar nekaj pomembnih projektov. Od seminarja za vodje otroških in mladinskih zborov do podelitve Tischlerjeve nagrade, ki jo letos dobi dolgoletni predsednik KKZ Janko Zerzer, zadnja leta posvečen predvsem projektu Slovenščina v družini, zelo pomembnem za ohranitev slovenskih koroških narečij.

Vmes so še lutkovne predstave za vrtce in šole, ki jih KKZ pripravi v Šmihelu, Celovcu in Šentjakobu, in so prav tako zelo pomembne, pravi tajnica zveze Zalka Kelih Olip.

»Tudi s temi predstavami želimo posredovati slovenski jezik, v tem primeru z lutkami. Da otroci slišijo in vidijo slovensko predstavo, učitelji pa se z njimi že prej predstavljajo. Tudi tu gre za jezik.«   

Pred osrednjim koncertom KKZ Koroška poje, tokrat namenjenem predstavitvi malih vokalnih skupin, ki jih je na avstrijskem Koroškem res veliko, bo februarja potekala še Tribuna – srečanje gledaliških skupin.

»Na tej Tribuni se zvrstijo vse naše skupine, ki so  bile lani v Ankaranu in se še enkrat predstavijo širši publiki, to so šole, vrtci pa tudi drug drugemu. Predstave si ogledajo tudi selektorji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki vsako leto izberejo katero od predstav za sodelovanje na različnih gledaliških srečanjih.«    

Konec aprila in v začetku maja bosta v Globasnici in Šentjakobu srečanje otroških in mladinskih zborov, še ena od pomembnih prireditev za koroške Slovence, saj se na dveh srečanjih predstavijo skoraj vsi otroški in mladinski zbori, ki se več mesecev pripravljajo na ta koncert.

Letošnje leto bo pri KKZ tudi v znamenju 40-letnice Tedna mladih na Rebrci, ki jo bodo praznovali konec junija. Več lahko slišite v pogovoru s tajnico KKZ Zalko Kelih Olip v oddaji.

Kdor hoče naprej, mora naprej….

V osrednji kulturni hiši Slovencev na Tržaškem, v Slovenskem stalnem gledališču, je 11.januarja zaživela tretja domača predstava v  tej sezoni. To je Cankarjeva drama Kralj na Betajnovi, vrhunec in obenem zaključek Cankarjevega leta v Trstu, ki je pod okriljem krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze ponudil vrsto dogodkov ob lanski obletnici smrti slovenskega literata.

Kot ugotavlja Mirjam Muženič, tržaški Kralj na Betajnovi ni klasična uprizoritev, kakršnih smo bili vajeni doslej, že dvakrat tudi v Trstu. Režiser, uspešni filmar in tudi avtor prve slovenske grozljivke Idila, ki je na festivalih prejel že 20 nagrad, je na oder slovenskega gledališča  postavil srhljivko. V njej je pokazal temne plati človeške duše in tako odprl nov pogled na Cankarja. V svoji prvi dramski režiji Tomaž Gorkič pravi, da mu Cankar predstavlja frustracijo iz obdobja šolanja, ko se je moral prezgodaj srečati z njim.

»Zdaj, ko sem ponovno bral nekatere stvari, sem videl, da je Cankar precej mračen avtor. Nisem odkrival nekega drugega pogleda. Mogoče vidim, pa ne zamerite mi, kar bom dejal, da veliko napako delajo lingvistični fašisti, ki postavljajo Cankarja na besedo, besedo, besedo, premalo pa na pomen, kaj se dejansko skriva v tej besedi. Če človek zelo pozorno bere, vidi, da je v Cankarju na splošno veliko mračne plati družbe, predvsem to, kar ljudje skušamo skrivati za temi plastičnimi nasmeški.«

‘Lepo se je srečati in pogovoriti!’

Zelo dejavni porabski Slovenki Micki Bajzek, članici najdejavnejšega društva v Porabju – društva upokojencev, je občina Monošter podelila priznanje Za narodnosti. Bila je ganjena, je zaupala Silvi Eöry.

Poštarica je bila predana petju in skupaj z ljudskimi pevkami iz Monoštra je veliko prepotovala. Pogosto so gostovale tudi v Sloveniji.

»Obiskali smo veliko mest, veliko lepih mest. Kamorkoli smo šli, smo se dobro počutili, saj so nas povsod lepo sprejeli. Mi pa smo bili veseli in smo radi prihajali. Najlepše je bilo, ko sem v Kopru lahko prvič videla morje   pravi Micka Bajzek, lepo so nas sprejeli, v Kopru pa je prvič videla morje. Tisto je bilo čudovito.«

Ni bila edina, ki je takrat prvič videla morje, pravi Micka Bajzek, ponosna na svoje rojakinje, sopevke, s katerimi se je vedno dobro razumela.

»Spoštovale smo se, nikoli se nismo kregale ali druga drugo po strani gledale. Lepo je bilo.«

Še več spominov rojakinje iz Porabja lahko slišite v tokratni oddaji.

Priznanja Naša Slovenija tudi za rojake v zamejstvu

Gibanje Kultura Natura Slovenija je društvo, ki spodbuja in povezuje posameznike in nevladne organizacije, aktivne na področju slovenske kulturne in naravne dediščine. S svojimi dejavnostmi, kot piše na njihovi spletni strani, širi zavest in znanja o dediščini v skupnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru, torej tudi v zamejstvu.

S priznanji Naša Slovenija pa društvo nagrajuje tudi rojake iz zamejstva, posameznike in organizacije, ki skrbijo za ohranjanje in promocijo slovenske naravne in kulturne dediščine. V 8 letih so zbrali 800 nominacij in podelili 90 priznanj. Med odlikovanimi so tudi Slovenci in slovenska društva iz sosednjih držav.

Več o priznanjih, kategorijah in prijavi, možni do 8.2. 2019, lahko slišite v pogovoru s predsednikom Gibanje Kultura Natura Slovenija Slavkom Meškom, idejnim očetom podeljevanja priznanj Naša Slovenija. In si preberete tu.


Sotočja

859 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 14.1.2019

14.01.2019


Kakšni so letošnji načrti krovnih kulturnih organizacij koroških Slovencev, Kralj na Betajnovi za konec Cankarjevega leta v Trstu, dejavna porabska Slovenka Micka Bajzek, priznanja Naša Slovenija

Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev – Slovenska prosveta zveza (SPZ) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), sprašujemo poslovodjo SPZ Mitjo Rovška in tajnico KKZ Zalko Kelih Olip.

Obe zvezi bosta s svojimi programi tudi letos skrbeli za utrjevanje znanja slovenščine med mladimi. Pri SPZ, pravi Mitja Rovšek, načrtujejo nekaj sprememb pri njihovih tradicionalnih jezikovnih počitnicah na morju.

»Običajno je bilo 45 otrok, letos bomo to malo spremenili. Naredili bomo dve skupini por 20, 25 otrok, da bodo lahko vzgojitelji bolj kakovostno delali z njimi. Potem imamo še jezikovni in športni teden v Šentjanžu, ki ga soorganiziramo. Tu bo še poletni kamp na Bleščeči planini. Pri vseh teh projektih pa je v ospredju jezikovna plat.«

Med letošnjimi načrti SPZ je tudi premier nove gledališke predstave, podobno kot je bila lani predstava 25 udarcev Teatra Šentjanž, v kateri je prvič skupaj nastopila peterica koroških slovenskih profesionalnih igralk in igralec. Omenjena predstava je tudi med izbranimi gosti 49. tedna slovenske drame, kot predstava s slovenskim besedilom uprizorjena v tujini.

Pod okriljem SPZ pa deluje tudi Slovenska študijska knjižnica v Celovcu, ki pa ima že nekaj let precejšnje finančne težave. Kot možna rešiteljica se je lani ponudila Univerza Alpe Adria, ki bi prevzela del njihovega gradiva, vendar se ta možnost ni izkazala za ustrezno, pravi Mitja Rovšek.

»Tu ne vidimo premikov. Osnovni problem je, da za normalno delovanje ni dovolj denarja. Trenutno delamo z dvema zaposlenima in eno pomočnico, kar je seveda pri 150.000 izvodih mnogo premalo in težave nastopijo ob odsotnosti. Rešitev s celovško univerzo se je izkazala za neustrezno. Finančno bi namreč to pomenilo enake ali pa morda še večje stroške.«

Če bi izvode iz študijske knjižnice prevzela univerzitetna knjižnica, bi jih morala vključiti v svoj sistem izposoje, ki pa je drugačen, in tudi oni bi morali dodatno zaposliti dvojezično osebje, kar bi bilo še dražje.

»Bi bilo najpametneje, da bi se Univerza zaradi lastnega interesa, saj imamo 45.000 izvodov znanstvene literature, potegovala za dodatna sredstva, ki bi jih neposredno črpali. Žal iz tega dosedaj ni bilo nič, saj sta se menjali vladi, kar pomeni, da je treba začeti vse od začetka. Do sedaj se, na žalost, ni nič premaknilo.«     

Reševanje težav Slovenske študijske knjižnice v Celovcu tako ostaja, se strinja poslovodja Mitja Rovšek, eden od pomembni letošnjih izzivov SPZ.

Kakšni izzivi pa so pred Krščansko kulturno zvezo, drugo krovno kulturno organizacijo koroških Slovencev? Kot prav tajnica Zalka Kelih Olip, jih že januarja čaka kar nekaj pomembnih projektov. Od seminarja za vodje otroških in mladinskih zborov do podelitve Tischlerjeve nagrade, ki jo letos dobi dolgoletni predsednik KKZ Janko Zerzer, zadnja leta posvečen predvsem projektu Slovenščina v družini, zelo pomembnem za ohranitev slovenskih koroških narečij.

Vmes so še lutkovne predstave za vrtce in šole, ki jih KKZ pripravi v Šmihelu, Celovcu in Šentjakobu, in so prav tako zelo pomembne, pravi tajnica zveze Zalka Kelih Olip.

»Tudi s temi predstavami želimo posredovati slovenski jezik, v tem primeru z lutkami. Da otroci slišijo in vidijo slovensko predstavo, učitelji pa se z njimi že prej predstavljajo. Tudi tu gre za jezik.«   

Pred osrednjim koncertom KKZ Koroška poje, tokrat namenjenem predstavitvi malih vokalnih skupin, ki jih je na avstrijskem Koroškem res veliko, bo februarja potekala še Tribuna – srečanje gledaliških skupin.

»Na tej Tribuni se zvrstijo vse naše skupine, ki so  bile lani v Ankaranu in se še enkrat predstavijo širši publiki, to so šole, vrtci pa tudi drug drugemu. Predstave si ogledajo tudi selektorji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki vsako leto izberejo katero od predstav za sodelovanje na različnih gledaliških srečanjih.«    

Konec aprila in v začetku maja bosta v Globasnici in Šentjakobu srečanje otroških in mladinskih zborov, še ena od pomembnih prireditev za koroške Slovence, saj se na dveh srečanjih predstavijo skoraj vsi otroški in mladinski zbori, ki se več mesecev pripravljajo na ta koncert.

Letošnje leto bo pri KKZ tudi v znamenju 40-letnice Tedna mladih na Rebrci, ki jo bodo praznovali konec junija. Več lahko slišite v pogovoru s tajnico KKZ Zalko Kelih Olip v oddaji.

Kdor hoče naprej, mora naprej….

V osrednji kulturni hiši Slovencev na Tržaškem, v Slovenskem stalnem gledališču, je 11.januarja zaživela tretja domača predstava v  tej sezoni. To je Cankarjeva drama Kralj na Betajnovi, vrhunec in obenem zaključek Cankarjevega leta v Trstu, ki je pod okriljem krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze ponudil vrsto dogodkov ob lanski obletnici smrti slovenskega literata.

Kot ugotavlja Mirjam Muženič, tržaški Kralj na Betajnovi ni klasična uprizoritev, kakršnih smo bili vajeni doslej, že dvakrat tudi v Trstu. Režiser, uspešni filmar in tudi avtor prve slovenske grozljivke Idila, ki je na festivalih prejel že 20 nagrad, je na oder slovenskega gledališča  postavil srhljivko. V njej je pokazal temne plati človeške duše in tako odprl nov pogled na Cankarja. V svoji prvi dramski režiji Tomaž Gorkič pravi, da mu Cankar predstavlja frustracijo iz obdobja šolanja, ko se je moral prezgodaj srečati z njim.

»Zdaj, ko sem ponovno bral nekatere stvari, sem videl, da je Cankar precej mračen avtor. Nisem odkrival nekega drugega pogleda. Mogoče vidim, pa ne zamerite mi, kar bom dejal, da veliko napako delajo lingvistični fašisti, ki postavljajo Cankarja na besedo, besedo, besedo, premalo pa na pomen, kaj se dejansko skriva v tej besedi. Če človek zelo pozorno bere, vidi, da je v Cankarju na splošno veliko mračne plati družbe, predvsem to, kar ljudje skušamo skrivati za temi plastičnimi nasmeški.«

‘Lepo se je srečati in pogovoriti!’

Zelo dejavni porabski Slovenki Micki Bajzek, članici najdejavnejšega društva v Porabju – društva upokojencev, je občina Monošter podelila priznanje Za narodnosti. Bila je ganjena, je zaupala Silvi Eöry.

Poštarica je bila predana petju in skupaj z ljudskimi pevkami iz Monoštra je veliko prepotovala. Pogosto so gostovale tudi v Sloveniji.

»Obiskali smo veliko mest, veliko lepih mest. Kamorkoli smo šli, smo se dobro počutili, saj so nas povsod lepo sprejeli. Mi pa smo bili veseli in smo radi prihajali. Najlepše je bilo, ko sem v Kopru lahko prvič videla morje   pravi Micka Bajzek, lepo so nas sprejeli, v Kopru pa je prvič videla morje. Tisto je bilo čudovito.«

Ni bila edina, ki je takrat prvič videla morje, pravi Micka Bajzek, ponosna na svoje rojakinje, sopevke, s katerimi se je vedno dobro razumela.

»Spoštovale smo se, nikoli se nismo kregale ali druga drugo po strani gledale. Lepo je bilo.«

Še več spominov rojakinje iz Porabja lahko slišite v tokratni oddaji.

Priznanja Naša Slovenija tudi za rojake v zamejstvu

Gibanje Kultura Natura Slovenija je društvo, ki spodbuja in povezuje posameznike in nevladne organizacije, aktivne na področju slovenske kulturne in naravne dediščine. S svojimi dejavnostmi, kot piše na njihovi spletni strani, širi zavest in znanja o dediščini v skupnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru, torej tudi v zamejstvu.

S priznanji Naša Slovenija pa društvo nagrajuje tudi rojake iz zamejstva, posameznike in organizacije, ki skrbijo za ohranjanje in promocijo slovenske naravne in kulturne dediščine. V 8 letih so zbrali 800 nominacij in podelili 90 priznanj. Med odlikovanimi so tudi Slovenci in slovenska društva iz sosednjih držav.

Več o priznanjih, kategorijah in prijavi, možni do 8.2. 2019, lahko slišite v pogovoru s predsednikom Gibanje Kultura Natura Slovenija Slavkom Meškom, idejnim očetom podeljevanja priznanj Naša Slovenija. In si preberete tu.


25.06.2018

Sotočja 25.6.2018

Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


18.06.2018

Sotočja 18. 6. 2018

Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!


11.06.2018

Sotočja 11.6.2018

V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.


05.06.2018

Sotočja 4. 6. 2018

Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju


28.05.2018

Sotočja 28.5.2018

O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!


21.05.2018

Sotočja 21.5.2018

Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!


14.05.2018

Sotočja 14.5.2018

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.


07.05.2018

Sotočja 7.5.2018

Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.


30.04.2018

Sotočja 30.4.2018

Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!


23.04.2018

Sotočja 23.4.2018

Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.


16.04.2018

Sotočja 16.4.2018

Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.


09.04.2018

Sotočja 9.4.2018

Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.


02.04.2018

Sotočja 2.4.2018

Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!


26.03.2018

Sotočja 26.3.2018

Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!


19.03.2018

Sotočja 19.3.2018

Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!


12.03.2018

Tatjana Rojc povezala slovensko skupnost v Italiji

Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!


05.03.2018

Koroški Slovenci zadovoljni

Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!


26.02.2018

Sotočja 26.2.2018

Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.


19.02.2018

Sotočja 19.2.2018

O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!


12.02.2018

Sotočja 12.2.2018

Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!


Stran 15 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov