Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veselje v Repnu na tržaškem Krasu, negotovo v Rimu, kreativno učenje slovenščine v ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, kje so dejavni Slovenci v Medžimurju, Mali princ vnovič v Porabju
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za tradicionalno poroko v narodnih nošah in s svatovskim sprevodom po vasi, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev Kraška ohcet, ki jo pripravljajo v Repentabru na tržaškem Krasu konec avgusta, letos končno bo. Dana Purič in Ivan Kerpan bosta usodni da izrekla na tradicionalni svatbi, tako kot so leta 1987 storili nevestini starši.
»Že od malih nog sem bila na vseh Kraških ohcetih, seveda oblečena v narodno nošo. Zdelo se nam je, da bi bilo lepo, če nadaljujemo tradicijo.«
Tudi bodoči mož je Kraško ohcet, kot je povedal Tjaši Lotrič, spoznal že v mladih letih pri pripravi osmic.
»Odkar sva skupaj, sem bil trikrat v narodni noši, tako da sem Kraško ohcet spoznal tudi z druge plati. Ko sva se odločila, da se poročiva, sva rekla: zakaj pa ne na Kraški ohceti.«
Ženina in nevesto ter seveda organizatorje, zadrugo Naš Kras, čaka veliko dela. Štiridnevne prireditve se namreč udeleži 500 v narodne noše oblečenih svatov, prireditev pa si ogleda več tisoč ljudi. Predsednik zadruge Edi Kraus ne skriva zadovoljstva, da so končno našli par in bodo imeli pravo poroko, kakršne so prirejali v 19. stoletju.
»Ta tradicija, ki izvira iz zgodovine, ima velik pomen – ne le kot manifestacija, temveč potrjuje navzočnost slovenskega človeka na tem ozemlju.«
Kakšni so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? To je trenutno najpomembnejše politično vprašanje, s katerim se ukvarja slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. In ni videti spodbudno.
T.i. ladinski model, ki ga zagovarja slovenski odbor Demokratske stranke – po njem bi v parlament prišel Slovenec z najvišjim deležem glasov na listah strank, ki bi prestopile volilni prag – odpira dodatna vprašanja, je prepričana senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc. Tudi model etnične stranke, ki ga zagovarja stranka Slovenska skupnost, po njenem mnenju ne bi bil ustrezen.
“Bojim se, da slovenska narodna skupnost v Italiji ne bo zmožna predstaviti enotnega predloga in to bo seveda težava. Vsak bo vlekel na svojo stran. Za kar koli se bomo odločili, bo narobe.”
Spodbudno pa je, pravi senatorka v pogovoru z Jankom Petrovcem, da je italijanski zunanji minister in vodja Gibanja 5 zvezd Luigi Di Maio na novinarski konferenci dejal, da bo Italija še naprej zagotavljala slovensko navzočnost v Rimu.
“Moram priznati, da je to prvič, da tako pride do izraza vprašanje o slovenski narodni skupnosti in da na novinarski konferenci zunanji minister Italije izrecno spregovori o slovenski manjšini – da sploh ve, o čem je govor. Zdi se mi, da je to že korak naprej.”
Tradicionalno so levosredinske stranke vedno zagotavljale slovensko navzočnost v parlamentu, poudarja senatorka Tatjana Rojc, drugo vprašanje pa je, kako bomo to rešili.
“Lepo bi bilo, če bi se italijanske stranke odločale za slovenske kandidate ne glede na to, kdo jih bo volil, in lepo bi bilo tudi – to se malokdaj zgodi – da bi slovenski kandidat imel tako podporo, da bi ga prepričano volili tudi italijanski volivci.”
Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, ki ga je pripravilo sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu. Poleg sedmih delovnih zvezkov so pripravile slovar, pesmarico in zgoščenko z zgodbami in pesmimi, ki so jih zapeli otroci ljudske šole 1 v Borovljah.
Učno gradivo je namenjeno učencem od prvega do tretjega razreda dvojezične ljudske šole, torej starim od 6 do 9 let, in uporablja ga že več kot polovica učencev, je ponosna profesorica doktorica Bernarda Volavšek Kurasch s Pedagoške visoke šole, somentorica pri projektu.
“Čeprav smo imeli do zdaj le tri predstavitve za učitelje in učiteljice, je bilo veliko naročil. Učiteljice nam dajejo zelo pozitivna mnenja, tako da se zdaj že več kot polovica prijavljenih učencev uči s tem gradivom.”
Priprava učnega gradiva je imela dva cilja, pravi naša sogovornica. Oblikovati so želeli zanimivo gradivo za zelo heterogene skupine učencev, ki bi jih spodbudilo k sporazumevanju v slovenščini, funkcionalni dvojezičnosti. Drugi cilj pa je bil pedagoški jezikovni razvoj študentk na prehodu iz študijskega obdobja v poklicno življenje, ko morajo svoje jezikovno znanje uporabiti v praksi. Izkušnje so bile dobre, ugotavlja prof. dr. Bernarda Volavšek Kurasch, potem ko se je z avtoricami gradiva pogovarjala o rezultatih njihovega dela.
“Povedale so mi, da so postale pri rabi jezika samostojnejše in opaznejše med kolegicami. To pa je že rezultat, s katerim so lahko zadovoljni.”
Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katero med drugimi išče odgovor predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora.
Na lanskih manjšinskih volitvah tako v Medžimurski županiji niso našli kandidatov, ki bi bili skladno z manjšinsko zakonodajo pripravljeni sodelovati na volitvah, čeprav naj bi v tej županiji živelo več kot 500 Slovencev in bi lahko imeli svoj 25-članski manjšinski svet.
“Vemo, da Slovenci so, toda takih, ki bi se dejavno vključili v manjšinsko politiko, ne moremo doseči. … Veliko ljudi smo prosili, vprašali, toda ko se odpre nova pot, je vedno veliko težav.”
Naša sogovornica je prepričana, da je eden izmed razlogov za nezainteresiranost tudi podcenjenost tovrstnih funkcij, ki so zelo slabo finančno ovrednotene.
“Že vrsto let vodim slovensko manjšinsko samoupravo, prej kot predsednica sveta, zdaj kot predstavnica, dobimo pa 600 evrov na leto – to ne pokrije niti stroškov telefona.”
V razstavnih prostorih Slovenskega doma so se pred kratkim planeti spustili na Zemljo in majhen deček, Mali princ, je popotoval z enega na drugega. Zveza Slovencev na Madžarskem je skupaj z II. osnovno šolo iz Rogaške Slatine pripravila odprtje razstave z naslovom Leto z Malim princem.
Še ta teden so v Monoštru poleg kopij naslovnic številnih jezikovnih različic Malega princa, avtorja Antoina de Saint-Exuperyja, na ogled tudi likovna dela s to temo, ki so jih poustvarili učenci omenjene osemletke. Na njej namreč kot učiteljica angleščine poučuje Jožica Nuč, ki je že nekaj let strastna zbirateljica te svetovno priljubljene knjige.
Jožica Nuč se je tokrat prvič mudila v Porabju, in to prav po zaslugi Malega princa, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry. Povezala se je namreč z založnikom Brankom Pintaričem, ki je pred dvema letoma izdal Malega princa v prekmurskem narečju, delo porabskega rojaka Akoša Antona Dončeca.
“Malo sem si že predstavljala, kako bi lahko bilo pri vas (v Porabju). Bila pa sem pozitivno presenečena nad samim Monoštrom in ljudmi, ki delajo tu.”
Akoš Anton Dončec, ki je prevedel Malega princa v prekmurski in kajkavski jezik, ob odprtju razstave pa prebral odlomka v madžarščini in kajkavščini, je tako kot Jožica Nuč zbiralec izdaj Malega princa.
“Ta knjiga je eno največjih literarnih del svetovne književnosti, drugo največje po Svetem pismu. V prekmurščino sem jo prevedel zato, ker je vredna prevoda takih velikih del svetovne književnosti. Moramo izkoriščati literarno moč prekmurščine. Ne smemo reči, da je to samo narečje. Narečje nima take moči.”
Prisluhnite!
876 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Veselje v Repnu na tržaškem Krasu, negotovo v Rimu, kreativno učenje slovenščine v ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, kje so dejavni Slovenci v Medžimurju, Mali princ vnovič v Porabju
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za tradicionalno poroko v narodnih nošah in s svatovskim sprevodom po vasi, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev Kraška ohcet, ki jo pripravljajo v Repentabru na tržaškem Krasu konec avgusta, letos končno bo. Dana Purič in Ivan Kerpan bosta usodni da izrekla na tradicionalni svatbi, tako kot so leta 1987 storili nevestini starši.
»Že od malih nog sem bila na vseh Kraških ohcetih, seveda oblečena v narodno nošo. Zdelo se nam je, da bi bilo lepo, če nadaljujemo tradicijo.«
Tudi bodoči mož je Kraško ohcet, kot je povedal Tjaši Lotrič, spoznal že v mladih letih pri pripravi osmic.
»Odkar sva skupaj, sem bil trikrat v narodni noši, tako da sem Kraško ohcet spoznal tudi z druge plati. Ko sva se odločila, da se poročiva, sva rekla: zakaj pa ne na Kraški ohceti.«
Ženina in nevesto ter seveda organizatorje, zadrugo Naš Kras, čaka veliko dela. Štiridnevne prireditve se namreč udeleži 500 v narodne noše oblečenih svatov, prireditev pa si ogleda več tisoč ljudi. Predsednik zadruge Edi Kraus ne skriva zadovoljstva, da so končno našli par in bodo imeli pravo poroko, kakršne so prirejali v 19. stoletju.
»Ta tradicija, ki izvira iz zgodovine, ima velik pomen – ne le kot manifestacija, temveč potrjuje navzočnost slovenskega človeka na tem ozemlju.«
Kakšni so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? To je trenutno najpomembnejše politično vprašanje, s katerim se ukvarja slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. In ni videti spodbudno.
T.i. ladinski model, ki ga zagovarja slovenski odbor Demokratske stranke – po njem bi v parlament prišel Slovenec z najvišjim deležem glasov na listah strank, ki bi prestopile volilni prag – odpira dodatna vprašanja, je prepričana senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc. Tudi model etnične stranke, ki ga zagovarja stranka Slovenska skupnost, po njenem mnenju ne bi bil ustrezen.
“Bojim se, da slovenska narodna skupnost v Italiji ne bo zmožna predstaviti enotnega predloga in to bo seveda težava. Vsak bo vlekel na svojo stran. Za kar koli se bomo odločili, bo narobe.”
Spodbudno pa je, pravi senatorka v pogovoru z Jankom Petrovcem, da je italijanski zunanji minister in vodja Gibanja 5 zvezd Luigi Di Maio na novinarski konferenci dejal, da bo Italija še naprej zagotavljala slovensko navzočnost v Rimu.
“Moram priznati, da je to prvič, da tako pride do izraza vprašanje o slovenski narodni skupnosti in da na novinarski konferenci zunanji minister Italije izrecno spregovori o slovenski manjšini – da sploh ve, o čem je govor. Zdi se mi, da je to že korak naprej.”
Tradicionalno so levosredinske stranke vedno zagotavljale slovensko navzočnost v parlamentu, poudarja senatorka Tatjana Rojc, drugo vprašanje pa je, kako bomo to rešili.
“Lepo bi bilo, če bi se italijanske stranke odločale za slovenske kandidate ne glede na to, kdo jih bo volil, in lepo bi bilo tudi – to se malokdaj zgodi – da bi slovenski kandidat imel tako podporo, da bi ga prepričano volili tudi italijanski volivci.”
Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, ki ga je pripravilo sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu. Poleg sedmih delovnih zvezkov so pripravile slovar, pesmarico in zgoščenko z zgodbami in pesmimi, ki so jih zapeli otroci ljudske šole 1 v Borovljah.
Učno gradivo je namenjeno učencem od prvega do tretjega razreda dvojezične ljudske šole, torej starim od 6 do 9 let, in uporablja ga že več kot polovica učencev, je ponosna profesorica doktorica Bernarda Volavšek Kurasch s Pedagoške visoke šole, somentorica pri projektu.
“Čeprav smo imeli do zdaj le tri predstavitve za učitelje in učiteljice, je bilo veliko naročil. Učiteljice nam dajejo zelo pozitivna mnenja, tako da se zdaj že več kot polovica prijavljenih učencev uči s tem gradivom.”
Priprava učnega gradiva je imela dva cilja, pravi naša sogovornica. Oblikovati so želeli zanimivo gradivo za zelo heterogene skupine učencev, ki bi jih spodbudilo k sporazumevanju v slovenščini, funkcionalni dvojezičnosti. Drugi cilj pa je bil pedagoški jezikovni razvoj študentk na prehodu iz študijskega obdobja v poklicno življenje, ko morajo svoje jezikovno znanje uporabiti v praksi. Izkušnje so bile dobre, ugotavlja prof. dr. Bernarda Volavšek Kurasch, potem ko se je z avtoricami gradiva pogovarjala o rezultatih njihovega dela.
“Povedale so mi, da so postale pri rabi jezika samostojnejše in opaznejše med kolegicami. To pa je že rezultat, s katerim so lahko zadovoljni.”
Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katero med drugimi išče odgovor predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora.
Na lanskih manjšinskih volitvah tako v Medžimurski županiji niso našli kandidatov, ki bi bili skladno z manjšinsko zakonodajo pripravljeni sodelovati na volitvah, čeprav naj bi v tej županiji živelo več kot 500 Slovencev in bi lahko imeli svoj 25-članski manjšinski svet.
“Vemo, da Slovenci so, toda takih, ki bi se dejavno vključili v manjšinsko politiko, ne moremo doseči. … Veliko ljudi smo prosili, vprašali, toda ko se odpre nova pot, je vedno veliko težav.”
Naša sogovornica je prepričana, da je eden izmed razlogov za nezainteresiranost tudi podcenjenost tovrstnih funkcij, ki so zelo slabo finančno ovrednotene.
“Že vrsto let vodim slovensko manjšinsko samoupravo, prej kot predsednica sveta, zdaj kot predstavnica, dobimo pa 600 evrov na leto – to ne pokrije niti stroškov telefona.”
V razstavnih prostorih Slovenskega doma so se pred kratkim planeti spustili na Zemljo in majhen deček, Mali princ, je popotoval z enega na drugega. Zveza Slovencev na Madžarskem je skupaj z II. osnovno šolo iz Rogaške Slatine pripravila odprtje razstave z naslovom Leto z Malim princem.
Še ta teden so v Monoštru poleg kopij naslovnic številnih jezikovnih različic Malega princa, avtorja Antoina de Saint-Exuperyja, na ogled tudi likovna dela s to temo, ki so jih poustvarili učenci omenjene osemletke. Na njej namreč kot učiteljica angleščine poučuje Jožica Nuč, ki je že nekaj let strastna zbirateljica te svetovno priljubljene knjige.
Jožica Nuč se je tokrat prvič mudila v Porabju, in to prav po zaslugi Malega princa, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry. Povezala se je namreč z založnikom Brankom Pintaričem, ki je pred dvema letoma izdal Malega princa v prekmurskem narečju, delo porabskega rojaka Akoša Antona Dončeca.
“Malo sem si že predstavljala, kako bi lahko bilo pri vas (v Porabju). Bila pa sem pozitivno presenečena nad samim Monoštrom in ljudmi, ki delajo tu.”
Akoš Anton Dončec, ki je prevedel Malega princa v prekmurski in kajkavski jezik, ob odprtju razstave pa prebral odlomka v madžarščini in kajkavščini, je tako kot Jožica Nuč zbiralec izdaj Malega princa.
“Ta knjiga je eno največjih literarnih del svetovne književnosti, drugo največje po Svetem pismu. V prekmurščino sem jo prevedel zato, ker je vredna prevoda takih velikih del svetovne književnosti. Moramo izkoriščati literarno moč prekmurščine. Ne smemo reči, da je to samo narečje. Narečje nima take moči.”
Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.
Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.
Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!
»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.
Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.
Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.
Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.
Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.
Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
Neveljaven email naslov