Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Strpni, dejavni in povezani tudi v virtualnem okolju

23.11.2020


Vesna Hodnik o letošnjem posebnem letu mreže MAJ, Barbara Riman o prvem virtualnem sestanku Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Norbert Gerencser o pouku slovenščine na daljavo

M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi, z osrednjim gostom Sašo Avsenikom.

Verjamemo v mlade, je v pozdravu udeležencem dejal idejni oče projekta, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze Feliks Wieser, prepričan, da je veliko slovenskega potenciala v sosednjih državah.

"Naša naloga je povezati te ljudi, da bodo ustvarjali za današnji čas in gledali v prihodnost. Sami moramo biti aktivni, povezani in strpni in če bomo, bo naš položaj čez pet, deset let boljši."

Da bi udeleženci prepoznali priložnosti, ki jih ponuja zamejstvo, hkrati pa dodatno izboljšali svoje veščine, ki pomenijo konkurenčno prednost, je v nagovoru poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch.

"Biti zamejec je dodatna prednost in morda se tega premalo zavedamo."

M. A. J. 2020 so organizatorji, v projektu poleg Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) sodelujejo še Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja in Zveze slovenskih društev z Reke, načrtovali leta 2019, ko še ni nihče razmišljal o covidu-19 in posebnem letu 2020, pravi programska vodja mreže M. A. J. Vesna Hodnik, zaposlena na SGZ.

Glavni namen mreže je spoznavanje skritih kotičkov zamejstva, povezovanje in sodelovanje mladih, ki se ob tem naučijo veliko novega. To je odličen način za povezovanje mladih v regiji, je prepričana naša sogovornica.

"Za 2020 smo načrtovali čudovit niz druženj v zamejstvu, vendar nas je covid-19 prehitel in smo morali vsebine spraviti na internet. Ko moraš preseliti dogodek, ki bi potekal v živo, na splet, je to velik izziv. Kaj bo mlade zanimalo, res pritegnilo in kako jih resnično povezati? Mislim, da nam je kar dobro uspelo."

Iskali so zanimive mlade sogovornike in od aprila do novembra pripravili šest spletnih srečanj, pet spletnih seminarjev in slovesen glasbeni zaključek. Skupaj je dogodke spremljalo več kot 500 udeležencev, ne le iz sosednjih držav, temveč tudi iz sveta; od Švice, Finske, Bosne in Hercegovine, Srbije do Argentine, Avstralije in Kanade.

Vesna Hodnik je zadovoljna zaradi širjenja mreže mladih rojakov, ki pa hkrati predstavlja izziv za prihodnje delovanje. Za leto 2021 imajo načrta A in B. Prvi je, da bodo dogodki vnovič potekali kot običajno z druženji v zamejstvu, drugi pa predvideva tudi spletna srečanja. Seveda si vsi želimo, da se življenje čim prej normalizira, pravi.

"Škoda bi bilo, da bi izpadel del občinstva, ki smo ga letos pridobili prek spleta, in se dogodkov ne bi mogel udeležiti v živo zaradi oddaljenosti ali ker ne bi bil primeren za vse. Mislim, da bo kombinacija načrtov A in B odlična."

Prvi spletni sestanek Zveze

Tudi slovenska društva na Hrvaškem se tako ali drugače spoprijemajo s težavami zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom. Zato je sestanek, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, potekal prek spleta. Udeležba je bila odlična, saj se ga je udeležilo 13 od 15 društev, pridružilo pa se je tudi vodstvo Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar.

Razpravljali so o letošnjem delovanju in načrtih za prihodnje in predsednica  krovne organizacije Barbara Riman je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zadovoljna.

"Glede na to, da predsedniki društev niso ali pa so zelo redko uporabljali to tehnologijo, smo bili presenečeni. Bilo je zelo konstruktivno razpoloženje. Čudovito je bilo vnovič videti vse predsednike. Stik, komuniciranje, druženje res pogrešamo."

Epidemija je slovenska društva zelo prizadela, kako pa se bo videlo šele, ko jo bo konec, poudarja Barbara Riman.

"Že beseda društvo, kulturno društvo pove dovolj. Če ni možnosti druženja, srečevanja, poslušanja slovenskega jezika, uživanja v slovenski kulturi, je delovanje zelo težko."

In prihodnje leto? Zveza bo, pravi predsednica, nadaljevala svoje redno delo. Skušali bodo pripraviti srečanje vseh dejavnih članov, ki je letos zaradi epidemije odpadlo. Poleg gospodarskih dejavnosti načrtujejo tudi okrepitev dejavnosti za otroke in mladino, kamp za dijake in športni konec tedna za otroke do enajstega leta starosti, pripravljajo pa tudi presenečenje ob 30-letnici Republike Slovenije.

Dr. Barbara Riman je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (INV), edine znanstvenoraziskovalne institucije, ki kontinuirano skrbi za tematiko slovenstva in pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem, ponosno pove. Inštitut za ministrstvo za izobraževanje zadnja leta izvaja tudi strokovno razvojne naloge in spremlja poučevanje slovenščine v Varaždinski županiji. Ob tem pa sogovornica vnovič opozarja, da so učitelji in učiteljice slovenskega jezika na Hrvaškem pogosto prepuščeni samim sebi.

"Na hrvaškem ministrstvu nimamo svetovalca za poučevanje slovenskega jezika po modelu C, Čehi pa ga, recimo, imajo. Prav tako v Sloveniji nimamo svetovalca, ki bi nam pomagal, vse druge sosednje države pa ga imajo. Takšen strokovnjak bi pripomogel k razvoju in poučevanju slovenskega jezika. Pristojne v obeh državah sem na to že opozorila in upam, da se bo kaj spremenilo na tem področju."

Ko se bodo epidemične razmere nekoliko izboljšale, se bodo o tem pogovarjali na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje, ki je letos prvič odobrilo tri projekte Zveze. Z učitelji in učiteljicami slovenskega jezika na Hrvaškem, 16 jih je, so v okviru raziskave naredili globinske intervjuje o strukturi učencev, pouku, sodelovanju s pristojnimi hrvaškimi in slovenskimi institucijami, dodaja Barbara Riman. Analiza bo narejena do konca leta in z rezultati raziskave bodo seznanili pristojne v obeh državah ter predlagali spremembe za boljše delovanje.

V razredu zdaj po večini sam

Norbert Gerencser je učitelj slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji, ki je osemletna. Na njej so učenci od 5. razreda naprej in letos poučuje 17 dijakov, tri več kot lani. Dva od novih sta prišla z gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ena učenka pa je začetnica, tako da mora učenje prilagajati.

"Vsi so zelo pridni in navdušeni. Dobro delamo."

Pouk zdaj poteka hibridno, pravi v pogovoru s Silvo Eöry. Učenci od 5. do 9. razreda so v šoli, drugi se učijo na daljavo.

"Zdaj stopim v razred in sem po večini sam z računalnikom, dijaki pa me poslušajo prek spleta. Moram reči, da je malo čudno, saj je za učenje jezika pomemben pogovor. Učitelj vpraša in dijaki odgovarjajo. To pa prek spleta ne gre. Zdaj je veliko tiše."

Gradivo za poučevanje slovenskega jezika dobi prek Zavoda RS za šolstvo. Gre za učbenike, ki jih je pripravil Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik in je, pravi naš sogovornik, zelo dobro. Primerno je tako za jezikovni kot maturitetni izpit. Oba izpita se približujeta, zato ni nič nenavadnega, da si delo, običajno so to eseji, prinese domov.

Priznava, da pogreša osebne stike in druženja s prijatelji, s katerimi zdaj komunicira prek spleta.

"Vse skušamo narediti, da bi se ta položaj čim prej končal."

Raznovrstni raziskovalni izzivi

Priprava osebnega izobraževalnega načrta za nadarjenega učenca v šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji, čezmejni delavci: med Italijo in Slovenijo, Zmožnost sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem ter Uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. To so naslovi in teme nagrajenih magistrskih nalog na temo Slovencev v sosednjih državah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč že nekaj let objavlja natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev zunaj meja matične države, da bi tako spodbudili raziskave na tem področju, ki je pogosto prezrto.

Na temo Slovencev v zamejstvu je letos prispelo osem del – tri diplomska in pet magistrskih nalog, strokovna žirija pa je med njimi izbrala in nagradila štiri magistrska dela in vsa priporočila za objavo. Prvo nagrado je dobila Anja Škarabot za magisterij Nomen est omen – uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. Največ zaslug za izbrano temo ima mentor, pravi avtorica sicer doma iz Nove Gorice.

Zanimalo jo je, koliko so se slovenska poimenovanja delov mesta ohranila v sami slovenski skupnosti, glede na to, da Gorica kljub močni narodni skupnosti nikoli ni bila slovenska. Imena so se tako prenašala med generacijami samo ustno.

Iz Gorice pa prihaja tudi Lara Devetak, ki je raziskovala čezmejno delo v Sloveniji in Italiji in je za svojo magistrsko nalogo dobila 3. nagrado. Spodbuda za nalogo je bila študijska izmenjava v Ljubljani, kjer je študirala delovno pravo.

Po končani šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici je nadaljevala študij na pravni fakulteti v Trstu, zaradi znanja slovenskega jezika pa se je odločila, da prek programa Erasmus pride še v Ljubljano. Tako je lahko primerjala študija v Trstu in Ljubljani. Razlike so opazne, pravi.

Študijska izmenjava v okviru programa Erasmus je spodbudila tudi Jasmino Delič, študentko ljubljanske pedagoške fakultete, ki je v okviru prakse poučevala na dvojezični ljudski šoli v Pliberku. Izkušnje je strnila v magistrski nalogi o zmožnostih sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem in dobila 2. nagrado Urada.

Ugotovila je, da sta diferenciacija in individualizacija nujni pri pouku na dvojezični šoli. Razlike v predznanju so namreč zelo velike. Z razdelitvijo v manjše skupine in individualno obravnavo so učenci zelo napredovali pri slovenskem jeziku in to ne glede na njihovo predznanje, kar so potrdili tudi testi, ki so jih opravili. V praksi pa je tak način težje izvedljiv, pojasnjuje Jasmina Delić.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je te dni objavil nov razpis za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu, 29. po vrsti. Rok za prijavo del, zagovarjanih med 1. 11. 2019 in 31. 12. 2020, je 15. 2. 2021.


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Strpni, dejavni in povezani tudi v virtualnem okolju

23.11.2020


Vesna Hodnik o letošnjem posebnem letu mreže MAJ, Barbara Riman o prvem virtualnem sestanku Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Norbert Gerencser o pouku slovenščine na daljavo

M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi, z osrednjim gostom Sašo Avsenikom.

Verjamemo v mlade, je v pozdravu udeležencem dejal idejni oče projekta, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze Feliks Wieser, prepričan, da je veliko slovenskega potenciala v sosednjih državah.

"Naša naloga je povezati te ljudi, da bodo ustvarjali za današnji čas in gledali v prihodnost. Sami moramo biti aktivni, povezani in strpni in če bomo, bo naš položaj čez pet, deset let boljši."

Da bi udeleženci prepoznali priložnosti, ki jih ponuja zamejstvo, hkrati pa dodatno izboljšali svoje veščine, ki pomenijo konkurenčno prednost, je v nagovoru poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch.

"Biti zamejec je dodatna prednost in morda se tega premalo zavedamo."

M. A. J. 2020 so organizatorji, v projektu poleg Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) sodelujejo še Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja in Zveze slovenskih društev z Reke, načrtovali leta 2019, ko še ni nihče razmišljal o covidu-19 in posebnem letu 2020, pravi programska vodja mreže M. A. J. Vesna Hodnik, zaposlena na SGZ.

Glavni namen mreže je spoznavanje skritih kotičkov zamejstva, povezovanje in sodelovanje mladih, ki se ob tem naučijo veliko novega. To je odličen način za povezovanje mladih v regiji, je prepričana naša sogovornica.

"Za 2020 smo načrtovali čudovit niz druženj v zamejstvu, vendar nas je covid-19 prehitel in smo morali vsebine spraviti na internet. Ko moraš preseliti dogodek, ki bi potekal v živo, na splet, je to velik izziv. Kaj bo mlade zanimalo, res pritegnilo in kako jih resnično povezati? Mislim, da nam je kar dobro uspelo."

Iskali so zanimive mlade sogovornike in od aprila do novembra pripravili šest spletnih srečanj, pet spletnih seminarjev in slovesen glasbeni zaključek. Skupaj je dogodke spremljalo več kot 500 udeležencev, ne le iz sosednjih držav, temveč tudi iz sveta; od Švice, Finske, Bosne in Hercegovine, Srbije do Argentine, Avstralije in Kanade.

Vesna Hodnik je zadovoljna zaradi širjenja mreže mladih rojakov, ki pa hkrati predstavlja izziv za prihodnje delovanje. Za leto 2021 imajo načrta A in B. Prvi je, da bodo dogodki vnovič potekali kot običajno z druženji v zamejstvu, drugi pa predvideva tudi spletna srečanja. Seveda si vsi želimo, da se življenje čim prej normalizira, pravi.

"Škoda bi bilo, da bi izpadel del občinstva, ki smo ga letos pridobili prek spleta, in se dogodkov ne bi mogel udeležiti v živo zaradi oddaljenosti ali ker ne bi bil primeren za vse. Mislim, da bo kombinacija načrtov A in B odlična."

Prvi spletni sestanek Zveze

Tudi slovenska društva na Hrvaškem se tako ali drugače spoprijemajo s težavami zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom. Zato je sestanek, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, potekal prek spleta. Udeležba je bila odlična, saj se ga je udeležilo 13 od 15 društev, pridružilo pa se je tudi vodstvo Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar.

Razpravljali so o letošnjem delovanju in načrtih za prihodnje in predsednica  krovne organizacije Barbara Riman je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zadovoljna.

"Glede na to, da predsedniki društev niso ali pa so zelo redko uporabljali to tehnologijo, smo bili presenečeni. Bilo je zelo konstruktivno razpoloženje. Čudovito je bilo vnovič videti vse predsednike. Stik, komuniciranje, druženje res pogrešamo."

Epidemija je slovenska društva zelo prizadela, kako pa se bo videlo šele, ko jo bo konec, poudarja Barbara Riman.

"Že beseda društvo, kulturno društvo pove dovolj. Če ni možnosti druženja, srečevanja, poslušanja slovenskega jezika, uživanja v slovenski kulturi, je delovanje zelo težko."

In prihodnje leto? Zveza bo, pravi predsednica, nadaljevala svoje redno delo. Skušali bodo pripraviti srečanje vseh dejavnih članov, ki je letos zaradi epidemije odpadlo. Poleg gospodarskih dejavnosti načrtujejo tudi okrepitev dejavnosti za otroke in mladino, kamp za dijake in športni konec tedna za otroke do enajstega leta starosti, pripravljajo pa tudi presenečenje ob 30-letnici Republike Slovenije.

Dr. Barbara Riman je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (INV), edine znanstvenoraziskovalne institucije, ki kontinuirano skrbi za tematiko slovenstva in pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem, ponosno pove. Inštitut za ministrstvo za izobraževanje zadnja leta izvaja tudi strokovno razvojne naloge in spremlja poučevanje slovenščine v Varaždinski županiji. Ob tem pa sogovornica vnovič opozarja, da so učitelji in učiteljice slovenskega jezika na Hrvaškem pogosto prepuščeni samim sebi.

"Na hrvaškem ministrstvu nimamo svetovalca za poučevanje slovenskega jezika po modelu C, Čehi pa ga, recimo, imajo. Prav tako v Sloveniji nimamo svetovalca, ki bi nam pomagal, vse druge sosednje države pa ga imajo. Takšen strokovnjak bi pripomogel k razvoju in poučevanju slovenskega jezika. Pristojne v obeh državah sem na to že opozorila in upam, da se bo kaj spremenilo na tem področju."

Ko se bodo epidemične razmere nekoliko izboljšale, se bodo o tem pogovarjali na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje, ki je letos prvič odobrilo tri projekte Zveze. Z učitelji in učiteljicami slovenskega jezika na Hrvaškem, 16 jih je, so v okviru raziskave naredili globinske intervjuje o strukturi učencev, pouku, sodelovanju s pristojnimi hrvaškimi in slovenskimi institucijami, dodaja Barbara Riman. Analiza bo narejena do konca leta in z rezultati raziskave bodo seznanili pristojne v obeh državah ter predlagali spremembe za boljše delovanje.

V razredu zdaj po večini sam

Norbert Gerencser je učitelj slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji, ki je osemletna. Na njej so učenci od 5. razreda naprej in letos poučuje 17 dijakov, tri več kot lani. Dva od novih sta prišla z gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ena učenka pa je začetnica, tako da mora učenje prilagajati.

"Vsi so zelo pridni in navdušeni. Dobro delamo."

Pouk zdaj poteka hibridno, pravi v pogovoru s Silvo Eöry. Učenci od 5. do 9. razreda so v šoli, drugi se učijo na daljavo.

"Zdaj stopim v razred in sem po večini sam z računalnikom, dijaki pa me poslušajo prek spleta. Moram reči, da je malo čudno, saj je za učenje jezika pomemben pogovor. Učitelj vpraša in dijaki odgovarjajo. To pa prek spleta ne gre. Zdaj je veliko tiše."

Gradivo za poučevanje slovenskega jezika dobi prek Zavoda RS za šolstvo. Gre za učbenike, ki jih je pripravil Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik in je, pravi naš sogovornik, zelo dobro. Primerno je tako za jezikovni kot maturitetni izpit. Oba izpita se približujeta, zato ni nič nenavadnega, da si delo, običajno so to eseji, prinese domov.

Priznava, da pogreša osebne stike in druženja s prijatelji, s katerimi zdaj komunicira prek spleta.

"Vse skušamo narediti, da bi se ta položaj čim prej končal."

Raznovrstni raziskovalni izzivi

Priprava osebnega izobraževalnega načrta za nadarjenega učenca v šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji, čezmejni delavci: med Italijo in Slovenijo, Zmožnost sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem ter Uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. To so naslovi in teme nagrajenih magistrskih nalog na temo Slovencev v sosednjih državah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč že nekaj let objavlja natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev zunaj meja matične države, da bi tako spodbudili raziskave na tem področju, ki je pogosto prezrto.

Na temo Slovencev v zamejstvu je letos prispelo osem del – tri diplomska in pet magistrskih nalog, strokovna žirija pa je med njimi izbrala in nagradila štiri magistrska dela in vsa priporočila za objavo. Prvo nagrado je dobila Anja Škarabot za magisterij Nomen est omen – uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. Največ zaslug za izbrano temo ima mentor, pravi avtorica sicer doma iz Nove Gorice.

Zanimalo jo je, koliko so se slovenska poimenovanja delov mesta ohranila v sami slovenski skupnosti, glede na to, da Gorica kljub močni narodni skupnosti nikoli ni bila slovenska. Imena so se tako prenašala med generacijami samo ustno.

Iz Gorice pa prihaja tudi Lara Devetak, ki je raziskovala čezmejno delo v Sloveniji in Italiji in je za svojo magistrsko nalogo dobila 3. nagrado. Spodbuda za nalogo je bila študijska izmenjava v Ljubljani, kjer je študirala delovno pravo.

Po končani šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici je nadaljevala študij na pravni fakulteti v Trstu, zaradi znanja slovenskega jezika pa se je odločila, da prek programa Erasmus pride še v Ljubljano. Tako je lahko primerjala študija v Trstu in Ljubljani. Razlike so opazne, pravi.

Študijska izmenjava v okviru programa Erasmus je spodbudila tudi Jasmino Delič, študentko ljubljanske pedagoške fakultete, ki je v okviru prakse poučevala na dvojezični ljudski šoli v Pliberku. Izkušnje je strnila v magistrski nalogi o zmožnostih sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem in dobila 2. nagrado Urada.

Ugotovila je, da sta diferenciacija in individualizacija nujni pri pouku na dvojezični šoli. Razlike v predznanju so namreč zelo velike. Z razdelitvijo v manjše skupine in individualno obravnavo so učenci zelo napredovali pri slovenskem jeziku in to ne glede na njihovo predznanje, kar so potrdili tudi testi, ki so jih opravili. V praksi pa je tak način težje izvedljiv, pojasnjuje Jasmina Delić.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je te dni objavil nov razpis za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu, 29. po vrsti. Rok za prijavo del, zagovarjanih med 1. 11. 2019 in 31. 12. 2020, je 15. 2. 2021.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


20.02.2023

Lahko protislovenska retorika obrodi sadove na volitvah?

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


16.01.2023

'Za uspešno delovanje manjšine so pomembna usklajena stališča'

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.


09.01.2023

'Če bomo utekli vsi, kaj bo ostalo tukaj pri nas'

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.


26.12.2022

'Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti'

Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.


Stran 3 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov