Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Strpni, dejavni in povezani tudi v virtualnem okolju

23.11.2020


Vesna Hodnik o letošnjem posebnem letu mreže MAJ, Barbara Riman o prvem virtualnem sestanku Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Norbert Gerencser o pouku slovenščine na daljavo

M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi, z osrednjim gostom Sašo Avsenikom.

Verjamemo v mlade, je v pozdravu udeležencem dejal idejni oče projekta, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze Feliks Wieser, prepričan, da je veliko slovenskega potenciala v sosednjih državah.

"Naša naloga je povezati te ljudi, da bodo ustvarjali za današnji čas in gledali v prihodnost. Sami moramo biti aktivni, povezani in strpni in če bomo, bo naš položaj čez pet, deset let boljši."

Da bi udeleženci prepoznali priložnosti, ki jih ponuja zamejstvo, hkrati pa dodatno izboljšali svoje veščine, ki pomenijo konkurenčno prednost, je v nagovoru poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch.

"Biti zamejec je dodatna prednost in morda se tega premalo zavedamo."

M. A. J. 2020 so organizatorji, v projektu poleg Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) sodelujejo še Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja in Zveze slovenskih društev z Reke, načrtovali leta 2019, ko še ni nihče razmišljal o covidu-19 in posebnem letu 2020, pravi programska vodja mreže M. A. J. Vesna Hodnik, zaposlena na SGZ.

Glavni namen mreže je spoznavanje skritih kotičkov zamejstva, povezovanje in sodelovanje mladih, ki se ob tem naučijo veliko novega. To je odličen način za povezovanje mladih v regiji, je prepričana naša sogovornica.

"Za 2020 smo načrtovali čudovit niz druženj v zamejstvu, vendar nas je covid-19 prehitel in smo morali vsebine spraviti na internet. Ko moraš preseliti dogodek, ki bi potekal v živo, na splet, je to velik izziv. Kaj bo mlade zanimalo, res pritegnilo in kako jih resnično povezati? Mislim, da nam je kar dobro uspelo."

Iskali so zanimive mlade sogovornike in od aprila do novembra pripravili šest spletnih srečanj, pet spletnih seminarjev in slovesen glasbeni zaključek. Skupaj je dogodke spremljalo več kot 500 udeležencev, ne le iz sosednjih držav, temveč tudi iz sveta; od Švice, Finske, Bosne in Hercegovine, Srbije do Argentine, Avstralije in Kanade.

Vesna Hodnik je zadovoljna zaradi širjenja mreže mladih rojakov, ki pa hkrati predstavlja izziv za prihodnje delovanje. Za leto 2021 imajo načrta A in B. Prvi je, da bodo dogodki vnovič potekali kot običajno z druženji v zamejstvu, drugi pa predvideva tudi spletna srečanja. Seveda si vsi želimo, da se življenje čim prej normalizira, pravi.

"Škoda bi bilo, da bi izpadel del občinstva, ki smo ga letos pridobili prek spleta, in se dogodkov ne bi mogel udeležiti v živo zaradi oddaljenosti ali ker ne bi bil primeren za vse. Mislim, da bo kombinacija načrtov A in B odlična."

Prvi spletni sestanek Zveze

Tudi slovenska društva na Hrvaškem se tako ali drugače spoprijemajo s težavami zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom. Zato je sestanek, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, potekal prek spleta. Udeležba je bila odlična, saj se ga je udeležilo 13 od 15 društev, pridružilo pa se je tudi vodstvo Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar.

Razpravljali so o letošnjem delovanju in načrtih za prihodnje in predsednica  krovne organizacije Barbara Riman je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zadovoljna.

"Glede na to, da predsedniki društev niso ali pa so zelo redko uporabljali to tehnologijo, smo bili presenečeni. Bilo je zelo konstruktivno razpoloženje. Čudovito je bilo vnovič videti vse predsednike. Stik, komuniciranje, druženje res pogrešamo."

Epidemija je slovenska društva zelo prizadela, kako pa se bo videlo šele, ko jo bo konec, poudarja Barbara Riman.

"Že beseda društvo, kulturno društvo pove dovolj. Če ni možnosti druženja, srečevanja, poslušanja slovenskega jezika, uživanja v slovenski kulturi, je delovanje zelo težko."

In prihodnje leto? Zveza bo, pravi predsednica, nadaljevala svoje redno delo. Skušali bodo pripraviti srečanje vseh dejavnih članov, ki je letos zaradi epidemije odpadlo. Poleg gospodarskih dejavnosti načrtujejo tudi okrepitev dejavnosti za otroke in mladino, kamp za dijake in športni konec tedna za otroke do enajstega leta starosti, pripravljajo pa tudi presenečenje ob 30-letnici Republike Slovenije.

Dr. Barbara Riman je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (INV), edine znanstvenoraziskovalne institucije, ki kontinuirano skrbi za tematiko slovenstva in pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem, ponosno pove. Inštitut za ministrstvo za izobraževanje zadnja leta izvaja tudi strokovno razvojne naloge in spremlja poučevanje slovenščine v Varaždinski županiji. Ob tem pa sogovornica vnovič opozarja, da so učitelji in učiteljice slovenskega jezika na Hrvaškem pogosto prepuščeni samim sebi.

"Na hrvaškem ministrstvu nimamo svetovalca za poučevanje slovenskega jezika po modelu C, Čehi pa ga, recimo, imajo. Prav tako v Sloveniji nimamo svetovalca, ki bi nam pomagal, vse druge sosednje države pa ga imajo. Takšen strokovnjak bi pripomogel k razvoju in poučevanju slovenskega jezika. Pristojne v obeh državah sem na to že opozorila in upam, da se bo kaj spremenilo na tem področju."

Ko se bodo epidemične razmere nekoliko izboljšale, se bodo o tem pogovarjali na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje, ki je letos prvič odobrilo tri projekte Zveze. Z učitelji in učiteljicami slovenskega jezika na Hrvaškem, 16 jih je, so v okviru raziskave naredili globinske intervjuje o strukturi učencev, pouku, sodelovanju s pristojnimi hrvaškimi in slovenskimi institucijami, dodaja Barbara Riman. Analiza bo narejena do konca leta in z rezultati raziskave bodo seznanili pristojne v obeh državah ter predlagali spremembe za boljše delovanje.

V razredu zdaj po večini sam

Norbert Gerencser je učitelj slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji, ki je osemletna. Na njej so učenci od 5. razreda naprej in letos poučuje 17 dijakov, tri več kot lani. Dva od novih sta prišla z gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ena učenka pa je začetnica, tako da mora učenje prilagajati.

"Vsi so zelo pridni in navdušeni. Dobro delamo."

Pouk zdaj poteka hibridno, pravi v pogovoru s Silvo Eöry. Učenci od 5. do 9. razreda so v šoli, drugi se učijo na daljavo.

"Zdaj stopim v razred in sem po večini sam z računalnikom, dijaki pa me poslušajo prek spleta. Moram reči, da je malo čudno, saj je za učenje jezika pomemben pogovor. Učitelj vpraša in dijaki odgovarjajo. To pa prek spleta ne gre. Zdaj je veliko tiše."

Gradivo za poučevanje slovenskega jezika dobi prek Zavoda RS za šolstvo. Gre za učbenike, ki jih je pripravil Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik in je, pravi naš sogovornik, zelo dobro. Primerno je tako za jezikovni kot maturitetni izpit. Oba izpita se približujeta, zato ni nič nenavadnega, da si delo, običajno so to eseji, prinese domov.

Priznava, da pogreša osebne stike in druženja s prijatelji, s katerimi zdaj komunicira prek spleta.

"Vse skušamo narediti, da bi se ta položaj čim prej končal."

Raznovrstni raziskovalni izzivi

Priprava osebnega izobraževalnega načrta za nadarjenega učenca v šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji, čezmejni delavci: med Italijo in Slovenijo, Zmožnost sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem ter Uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. To so naslovi in teme nagrajenih magistrskih nalog na temo Slovencev v sosednjih državah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč že nekaj let objavlja natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev zunaj meja matične države, da bi tako spodbudili raziskave na tem področju, ki je pogosto prezrto.

Na temo Slovencev v zamejstvu je letos prispelo osem del – tri diplomska in pet magistrskih nalog, strokovna žirija pa je med njimi izbrala in nagradila štiri magistrska dela in vsa priporočila za objavo. Prvo nagrado je dobila Anja Škarabot za magisterij Nomen est omen – uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. Največ zaslug za izbrano temo ima mentor, pravi avtorica sicer doma iz Nove Gorice.

Zanimalo jo je, koliko so se slovenska poimenovanja delov mesta ohranila v sami slovenski skupnosti, glede na to, da Gorica kljub močni narodni skupnosti nikoli ni bila slovenska. Imena so se tako prenašala med generacijami samo ustno.

Iz Gorice pa prihaja tudi Lara Devetak, ki je raziskovala čezmejno delo v Sloveniji in Italiji in je za svojo magistrsko nalogo dobila 3. nagrado. Spodbuda za nalogo je bila študijska izmenjava v Ljubljani, kjer je študirala delovno pravo.

Po končani šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici je nadaljevala študij na pravni fakulteti v Trstu, zaradi znanja slovenskega jezika pa se je odločila, da prek programa Erasmus pride še v Ljubljano. Tako je lahko primerjala študija v Trstu in Ljubljani. Razlike so opazne, pravi.

Študijska izmenjava v okviru programa Erasmus je spodbudila tudi Jasmino Delič, študentko ljubljanske pedagoške fakultete, ki je v okviru prakse poučevala na dvojezični ljudski šoli v Pliberku. Izkušnje je strnila v magistrski nalogi o zmožnostih sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem in dobila 2. nagrado Urada.

Ugotovila je, da sta diferenciacija in individualizacija nujni pri pouku na dvojezični šoli. Razlike v predznanju so namreč zelo velike. Z razdelitvijo v manjše skupine in individualno obravnavo so učenci zelo napredovali pri slovenskem jeziku in to ne glede na njihovo predznanje, kar so potrdili tudi testi, ki so jih opravili. V praksi pa je tak način težje izvedljiv, pojasnjuje Jasmina Delić.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je te dni objavil nov razpis za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu, 29. po vrsti. Rok za prijavo del, zagovarjanih med 1. 11. 2019 in 31. 12. 2020, je 15. 2. 2021.


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Strpni, dejavni in povezani tudi v virtualnem okolju

23.11.2020


Vesna Hodnik o letošnjem posebnem letu mreže MAJ, Barbara Riman o prvem virtualnem sestanku Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Norbert Gerencser o pouku slovenščine na daljavo

M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi, z osrednjim gostom Sašo Avsenikom.

Verjamemo v mlade, je v pozdravu udeležencem dejal idejni oče projekta, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze Feliks Wieser, prepričan, da je veliko slovenskega potenciala v sosednjih državah.

"Naša naloga je povezati te ljudi, da bodo ustvarjali za današnji čas in gledali v prihodnost. Sami moramo biti aktivni, povezani in strpni in če bomo, bo naš položaj čez pet, deset let boljši."

Da bi udeleženci prepoznali priložnosti, ki jih ponuja zamejstvo, hkrati pa dodatno izboljšali svoje veščine, ki pomenijo konkurenčno prednost, je v nagovoru poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch.

"Biti zamejec je dodatna prednost in morda se tega premalo zavedamo."

M. A. J. 2020 so organizatorji, v projektu poleg Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) sodelujejo še Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Porabja in Zveze slovenskih društev z Reke, načrtovali leta 2019, ko še ni nihče razmišljal o covidu-19 in posebnem letu 2020, pravi programska vodja mreže M. A. J. Vesna Hodnik, zaposlena na SGZ.

Glavni namen mreže je spoznavanje skritih kotičkov zamejstva, povezovanje in sodelovanje mladih, ki se ob tem naučijo veliko novega. To je odličen način za povezovanje mladih v regiji, je prepričana naša sogovornica.

"Za 2020 smo načrtovali čudovit niz druženj v zamejstvu, vendar nas je covid-19 prehitel in smo morali vsebine spraviti na internet. Ko moraš preseliti dogodek, ki bi potekal v živo, na splet, je to velik izziv. Kaj bo mlade zanimalo, res pritegnilo in kako jih resnično povezati? Mislim, da nam je kar dobro uspelo."

Iskali so zanimive mlade sogovornike in od aprila do novembra pripravili šest spletnih srečanj, pet spletnih seminarjev in slovesen glasbeni zaključek. Skupaj je dogodke spremljalo več kot 500 udeležencev, ne le iz sosednjih držav, temveč tudi iz sveta; od Švice, Finske, Bosne in Hercegovine, Srbije do Argentine, Avstralije in Kanade.

Vesna Hodnik je zadovoljna zaradi širjenja mreže mladih rojakov, ki pa hkrati predstavlja izziv za prihodnje delovanje. Za leto 2021 imajo načrta A in B. Prvi je, da bodo dogodki vnovič potekali kot običajno z druženji v zamejstvu, drugi pa predvideva tudi spletna srečanja. Seveda si vsi želimo, da se življenje čim prej normalizira, pravi.

"Škoda bi bilo, da bi izpadel del občinstva, ki smo ga letos pridobili prek spleta, in se dogodkov ne bi mogel udeležiti v živo zaradi oddaljenosti ali ker ne bi bil primeren za vse. Mislim, da bo kombinacija načrtov A in B odlična."

Prvi spletni sestanek Zveze

Tudi slovenska društva na Hrvaškem se tako ali drugače spoprijemajo s težavami zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom. Zato je sestanek, ki ga je organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, potekal prek spleta. Udeležba je bila odlična, saj se ga je udeležilo 13 od 15 društev, pridružilo pa se je tudi vodstvo Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar.

Razpravljali so o letošnjem delovanju in načrtih za prihodnje in predsednica  krovne organizacije Barbara Riman je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zadovoljna.

"Glede na to, da predsedniki društev niso ali pa so zelo redko uporabljali to tehnologijo, smo bili presenečeni. Bilo je zelo konstruktivno razpoloženje. Čudovito je bilo vnovič videti vse predsednike. Stik, komuniciranje, druženje res pogrešamo."

Epidemija je slovenska društva zelo prizadela, kako pa se bo videlo šele, ko jo bo konec, poudarja Barbara Riman.

"Že beseda društvo, kulturno društvo pove dovolj. Če ni možnosti druženja, srečevanja, poslušanja slovenskega jezika, uživanja v slovenski kulturi, je delovanje zelo težko."

In prihodnje leto? Zveza bo, pravi predsednica, nadaljevala svoje redno delo. Skušali bodo pripraviti srečanje vseh dejavnih članov, ki je letos zaradi epidemije odpadlo. Poleg gospodarskih dejavnosti načrtujejo tudi okrepitev dejavnosti za otroke in mladino, kamp za dijake in športni konec tedna za otroke do enajstega leta starosti, pripravljajo pa tudi presenečenje ob 30-letnici Republike Slovenije.

Dr. Barbara Riman je tudi vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (INV), edine znanstvenoraziskovalne institucije, ki kontinuirano skrbi za tematiko slovenstva in pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem, ponosno pove. Inštitut za ministrstvo za izobraževanje zadnja leta izvaja tudi strokovno razvojne naloge in spremlja poučevanje slovenščine v Varaždinski županiji. Ob tem pa sogovornica vnovič opozarja, da so učitelji in učiteljice slovenskega jezika na Hrvaškem pogosto prepuščeni samim sebi.

"Na hrvaškem ministrstvu nimamo svetovalca za poučevanje slovenskega jezika po modelu C, Čehi pa ga, recimo, imajo. Prav tako v Sloveniji nimamo svetovalca, ki bi nam pomagal, vse druge sosednje države pa ga imajo. Takšen strokovnjak bi pripomogel k razvoju in poučevanju slovenskega jezika. Pristojne v obeh državah sem na to že opozorila in upam, da se bo kaj spremenilo na tem področju."

Ko se bodo epidemične razmere nekoliko izboljšale, se bodo o tem pogovarjali na hrvaškem ministrstvu za izobraževanje, ki je letos prvič odobrilo tri projekte Zveze. Z učitelji in učiteljicami slovenskega jezika na Hrvaškem, 16 jih je, so v okviru raziskave naredili globinske intervjuje o strukturi učencev, pouku, sodelovanju s pristojnimi hrvaškimi in slovenskimi institucijami, dodaja Barbara Riman. Analiza bo narejena do konca leta in z rezultati raziskave bodo seznanili pristojne v obeh državah ter predlagali spremembe za boljše delovanje.

V razredu zdaj po večini sam

Norbert Gerencser je učitelj slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji, ki je osemletna. Na njej so učenci od 5. razreda naprej in letos poučuje 17 dijakov, tri več kot lani. Dva od novih sta prišla z gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ena učenka pa je začetnica, tako da mora učenje prilagajati.

"Vsi so zelo pridni in navdušeni. Dobro delamo."

Pouk zdaj poteka hibridno, pravi v pogovoru s Silvo Eöry. Učenci od 5. do 9. razreda so v šoli, drugi se učijo na daljavo.

"Zdaj stopim v razred in sem po večini sam z računalnikom, dijaki pa me poslušajo prek spleta. Moram reči, da je malo čudno, saj je za učenje jezika pomemben pogovor. Učitelj vpraša in dijaki odgovarjajo. To pa prek spleta ne gre. Zdaj je veliko tiše."

Gradivo za poučevanje slovenskega jezika dobi prek Zavoda RS za šolstvo. Gre za učbenike, ki jih je pripravil Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik in je, pravi naš sogovornik, zelo dobro. Primerno je tako za jezikovni kot maturitetni izpit. Oba izpita se približujeta, zato ni nič nenavadnega, da si delo, običajno so to eseji, prinese domov.

Priznava, da pogreša osebne stike in druženja s prijatelji, s katerimi zdaj komunicira prek spleta.

"Vse skušamo narediti, da bi se ta položaj čim prej končal."

Raznovrstni raziskovalni izzivi

Priprava osebnega izobraževalnega načrta za nadarjenega učenca v šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji, čezmejni delavci: med Italijo in Slovenijo, Zmožnost sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem ter Uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. To so naslovi in teme nagrajenih magistrskih nalog na temo Slovencev v sosednjih državah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč že nekaj let objavlja natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev zunaj meja matične države, da bi tako spodbudili raziskave na tem področju, ki je pogosto prezrto.

Na temo Slovencev v zamejstvu je letos prispelo osem del – tri diplomska in pet magistrskih nalog, strokovna žirija pa je med njimi izbrala in nagradila štiri magistrska dela in vsa priporočila za objavo. Prvo nagrado je dobila Anja Škarabot za magisterij Nomen est omen – uradna in neuradna poimenovanja krajine v Gorici. Največ zaslug za izbrano temo ima mentor, pravi avtorica sicer doma iz Nove Gorice.

Zanimalo jo je, koliko so se slovenska poimenovanja delov mesta ohranila v sami slovenski skupnosti, glede na to, da Gorica kljub močni narodni skupnosti nikoli ni bila slovenska. Imena so se tako prenašala med generacijami samo ustno.

Iz Gorice pa prihaja tudi Lara Devetak, ki je raziskovala čezmejno delo v Sloveniji in Italiji in je za svojo magistrsko nalogo dobila 3. nagrado. Spodbuda za nalogo je bila študijska izmenjava v Ljubljani, kjer je študirala delovno pravo.

Po končani šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici je nadaljevala študij na pravni fakulteti v Trstu, zaradi znanja slovenskega jezika pa se je odločila, da prek programa Erasmus pride še v Ljubljano. Tako je lahko primerjala študija v Trstu in Ljubljani. Razlike so opazne, pravi.

Študijska izmenjava v okviru programa Erasmus je spodbudila tudi Jasmino Delič, študentko ljubljanske pedagoške fakultete, ki je v okviru prakse poučevala na dvojezični ljudski šoli v Pliberku. Izkušnje je strnila v magistrski nalogi o zmožnostih sporazumevanja v slovenščini pri učencih v dvojezični ljudski šoli na avstrijskem Koroškem in dobila 2. nagrado Urada.

Ugotovila je, da sta diferenciacija in individualizacija nujni pri pouku na dvojezični šoli. Razlike v predznanju so namreč zelo velike. Z razdelitvijo v manjše skupine in individualno obravnavo so učenci zelo napredovali pri slovenskem jeziku in to ne glede na njihovo predznanje, kar so potrdili tudi testi, ki so jih opravili. V praksi pa je tak način težje izvedljiv, pojasnjuje Jasmina Delić.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je te dni objavil nov razpis za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu, 29. po vrsti. Rok za prijavo del, zagovarjanih med 1. 11. 2019 in 31. 12. 2020, je 15. 2. 2021.


20.06.2022

Čas je za nov zagon

Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!


13.06.2022

Zemlja je ena sama

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.06.2022

'Nikoli ne bom prenehal biti, nikoli!'

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.


30.05.2022

'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj'

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.


23.05.2022

'Skupaj enkratni'

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.


16.05.2022

Pomoč matične države je bila, je in bo ključna

Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.


09.05.2022

Mladi mladim za mlade

Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.


02.05.2022

Jezik je hrbtenica človeka

Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.


25.04.2022

Nikoli več!

Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.


11.04.2022

Slike časa

Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.


04.04.2022

'Beseda je kulturnemu človeku dragulj'

Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.


28.03.2022

Perspektive življenja

Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.


21.03.2022

Kulturno življenje se počasi in previdno prebuja

Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.


14.03.2022

Mir nas utemeljuje, če se poruši, je to za vedno

Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.


07.03.2022

Ne sprašuj, komu zvoni

Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.


28.02.2022

Odlikovanje je priznanje celotni slovenski manjšini

»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.


21.02.2022

Od odpisanega jezika do odpisane skupnosti ni dolga pot

Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.


14.02.2022

'Beseda materina, ti bistri vir si iz pečin...'

Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.


31.01.2022

Prisotni!

Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.


24.01.2022

Kako karantene in izolacije krojijo zamejski šolski vsakdan

Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!


Stran 5 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov